ŠMARNICE (petek, 23. maj 2008, RV) – Devica Čudežev iz Caacupé v Paragvaju. Bilo je
leta 1600, ko je nekega jutra skupina Mbayaes zasledovala mladega Guaranija, da bi
ga ubila. Razlog je bil verjetno ta, da je pripadal plemenu, ki je dominiralo na tem
območju ali mogoče zato, ker se je Indijanec Guarani spreobrnil v krščanstvo in se
vključil v župnijo, ko so jo vodili frančiškani, ki so bili za Mbayaes nič drugega
kakor hudiči. Popolnoma obkoljen in obupan nad svojo usodo, se je mladi Indijanec
skril za ogromno drevo. Preplašenega in skritega ga je prešinila misel na Marijo
Brezmadežnega spočetja, ki jo je zelo ljubil. Med prošnjami in vzdihi, v strahu in
upanju, je Kraljici Nebes obljubil, da ji bo, če ga bo rešila njegovih krivičnih preganjalcev,
napravil podobo iz lesa tega drevesa. Mbayaes ga po čudežu niso našli in ko se je
stemnilo, so se vrnili v tabor. Mladi Guarani je bil svoboden in od tega trenutka
je bil cilj njegovega življenja izpolnitev obljube. Iz previdnosti je počakal
nekaj dni, nato se je vrnil k drevesu, za katero se je skril. S seboj je prinesel
preprosto orodje, od debla je vzel kos lesa, ki ga je potreboval za kip. Les je najprej
posušil, nato pa potrpežljivo, z vso spretnostjo, ki jo je premogel, z veliko vnemo
začel dolbsti dva Marijina kipa: večjega za Cerkev v Tobati v bližini, in manjšega
za osebno pobožnost. Manjši kip, imenovan, Devica Čudežev, ki jo častijo v mestu Caacupé,
je postal pomembnejši zaradi obilnosti svojih darov in častilcev. Zgodovinarjem ni
uspelo zbrati podatkov o večjem kipu, za katerega se predvideva, da so ga ukradli
divji Mbayaes. O mladem kristjanu Guarani ni bilo slišati ničesar več. Leta 1603
je jezero Tapaicua prestopilo bregove in poplavilo dolino Pirayu. Voda je odnašala
s seboj vse, kar ji je prišlo na pot, tudi Marijin kip. Ko so se vode vrnile na svoje
mesto, se je Devica, ki jo napravil Indijanec čudežno prikazala. Prebivalci kraja
so začeli širiti njeno pobožnost in jo poimenovali »Devica Čudežev«. Nek pobožen mož,
po imenu Jose, ki je bil mizar, ji je postavil skromno kapelo, kjer je začel čaščenje
Device iz Caacupé. Podoba Naše Gospe iz Caacupé je majhna; meri nekaj več kot 50 centimetrov.
Njena stopala počivajo na majhni zemeljski krogli in okrog telesa ima trak iz belega
blaga, kar je značilno za Brezmadežno. Leta 1945 so začeli graditi novo cerkev zanjo
in čeprav še ni bila dokončana, je že od leta 1980 gostila kip Device Čudežev iz Caacupé.
Caacupé je verski center Paraguaja; prostor srečanja med domovino in Cerkvijo, zato
ker je ta blagoslovljena podoba spremljala ves proces nastajanja paraguajskega naroda.
Osrednji praznik je 8. decembra, ko se v svetišču zbere na tisoče romarjev. Prihajajo
peš, s kolesi in na druge načine, kakor koli morejo, da bi dokazali ljubezen in hvaležnost
Materi vseh, »Sinje modri Devici iz Paragvaja«.