Šmarnice: Devica Odrešiteljica v Peruju

ŠMARNICE (sreda, 21. maj 2008, RV) – Pobožnost do Device Odrešiteljice v Peruju izvira iz časa ustanovitve glavnega mesta Lime. Patri mercedarji, ki so prišli v Peru z osvajalci, so zgradili prvo samostansko cerkev že leta 1535. Svetišče je vse do postavitve glavne cerkve, v letu 1540, služilo kot župnija Lime. Patri mercedarji niso le oznanjali evangelij v deželi, ampak so bili uključeni tudi v umetniški razvoj mesta. Postavili so lepa svetišča, ki so danes pomembna kulturnozgodovinska in verska dediščina.
S patri mercederji je prišla tudi njihova Nebeška zavetnica, Devica Odrešiteljica, ki jo redovniki mercedarji castigo že 13. stoletja. Konec leta 1218 sta namreč imela sveta Peter Nolasco in Jakob I, oba kralja Aragone in Katalonije, vsak zase isto videnje Presvete Device, ki ju je prosila, naj ustanovita moški red, ki se bo na miroljuben način posvečal reševanju številnih kristjanov, ki so bili muslimanski ujetniki. Člani reda so se sami ponujali muslimanom, kot njihovi ujetniki, v zameno za nesrečnike, ki jih je zadela ta usoda. Red mercedarijev, ki ga je, kot vojaški red, leta 1235 potrdil papež Gregor IX, je uspel osvoboditi na tisoče ujetnikov. Tekom stoletij se je red posvečal misijonom, poučevanju in delu na socialnem področju.
Bratje mercedarji so rednovno obleko naredili po vzoru obleke, ki jo je nosila Devica v času prikazovanj. Devica Odrešiteljica je bila med prikozovanjem odeta v belo obleko, nad udobno, dolgo tuniko nosi škapulir, kjer je na višini prsi vtisnjen grb reda mercederjev. Hrbet ji pokriva bel plašč, dogli lasje pa so pokriti s fino, čipkasto tančico. Na nekaterih slikah je naslikana stoje in na drugih sede. Enkrat jo vidimo z Detetom v naročju, drugič z iztegnjenimi rokami, in sicer tako, da v desni roki drži kraljevsko žezlo, v levi pa odprte verige, kot simbolj osvoboditve. Takšno lepo podobo častijo v baziliki Odrešiteljice v Limi. V stoječi drži je bila v začetku 17. stoletja, kot zavetnica glavnega mesta, postavljena tudi na tron. Leta 1730 je bila razgalšena za Zavetnico polj v Peruju, leta 1823 pa za Zavetnico orožja republike. Ob stoletnici neodvisnosti Peruja, 24. septembra 1921, je bila slovesno okronana in je prejela naziv Velika Maršala. Od tedaj je slovesno praznovanje Device Odrešiteljice razglašeno za nacionalni praznik in na ta dan se vojska vsako leto pokloni svojemu visokemu vojaškemu vodstvu, torej Maršali. Podoba ima številne okrasne dodatke, ki so ji bili ves čas obstoja Peruja, podeljeni od vladnih funkcionarjev in nacionalnih inštitucij. Leta 1970 ji je župan Lime podaril ključe mesta, leta 1971 pa ji je predsednik republike podaril veliki Perujski križ za pomorske zasluge. Vsa ta dejanja kažejo veliko naklonjenost in pobožnost Perujcev do Device Marije, ki je za mnoge narodna zavetnica.