Šmarnice: Naša Gospa iz Suyape v Hondurasu

ŠMARNICE (nedelja, 11. maj 2008, RV) – Naša Gospa iz Suyapa v Hondurasu. Kraj Suyapa se nahaja približno 8 km jugovzhodno od Tegucigalpa, glavnega mesta Hondurasa. Ime izvira iz besede Coyapa, domorodskega izraza, ki pomeni »v vodah palm«. Naseljevanje kraja se je verjetno začelo z ustalitvijo kmetijstva, živinorejo, značilno za to deželo in z izkoriščanjem rudnikov. V bližini se nahaja gora Pilinguin, ki je vedno odeta v zelenje borovih gozdov. Pod goro pa se raztezajo polja. Med debli dreves se odpira pot, ki vodi v kraj Suyapa.
Don Rafael Moreno Guillen pripoveduje: »Gospa Isabel Colincres je živela v soseski Suyape in je bila mati številne družine. Svoje otroke je pošiljala na delo na področje gore Pilguin. Nekega dne, ko sta se dva njena sinova vračala domov, ju je na pol poti presenetila tema, zato sta se odločila, da prebijeta noč na mestu, ki se imenuje Quebrada de Pilinguin, kjer tedaj ni bilo vode. Noč je bila zelo temna in otroka sta šla spat v pričakovanju prvega jutranjega svita. Eden od njiju je, ko se je vlegel na tla, začutil pod hrbtenico majhen predmet, ki ga je žulil. Prepričan, da gre za kos korenine ali kamna, ga je vrgel daleč proč od sebe. Ni še dobro zaspal, ko je začutil ponovno nekaj, kar ga je žulilo in jezilo. Ko je to stvar otipal, je spoznal, da je to isti predmet, ki ga je pravkar vrgel stran. Vzel ga je in dal v svoj nahrbtnik, da bi imel mir. Ko je vstalo jutro, sta nadaljevala pot proti domu. ''Ampak, kako sta bila presenečena, ko sta videla, da je bil moteči predmet majhen kipec Device Marije, izdelan iz lesa!''
Njuna mati Isabel Colindres, je na podbudo škofijske kurije v Comayagui, sredi leta 1796 pod prisego podala izjavo o tem dogodku. V hiši Colindresovih se je začelo čudovito čaščenje. Najprej je bila podoba Device postavljena na mizo in obkrožena z rožami, zatem so jo prenesli v sobico, kjer so jo častili preko 20 let.
Podoba Naše Gospe iz Suyapa je majhen lesen kipec, velik približno šest centimetrov in pol. Je zelo star in zdi se, da ga je izdelal eden od častilcev Device Marije. Marija ima temno polt, obraz nežen in ovalen, lica okrogla, nos fin in raven, usta majhna. V njenih očeh se čuti nekaj, kar je značilno za domorodsko raso. Prebivalci vasi so gojili veliko ljubezen do Device. Ko je kdo zbolel, so prinesli kipec v hišo bolnika, da bi ga Devica lahko obiskala. Nekega dne je zbolel Don Jose de Zelaya, pomembna vojaška oseba, gospodar posestva ''el Trepiche''. Bil je bolan že dolgo časa in je trpel zaradi ledvičnih kamnov. Isabel Colindres je poznala njegovo bolezen in mu je poslala sporočilo, da bi mu lahko, če želi, poslala kipec Device. Don Jose je na njen predlog pristal in tako so odnesli Devico v neke vrste procesiji k njemu. Ko so prišli do njega, je goreče in skesano prosil za ozdravitev in se zaobljubil, da ji bo v zameno postavil bivališče. Tri dni za tem, so bili kamni, ki so ga toliko časa mučili, odstranjeni po sečni poti. To se je zgodilo leta 1768. Minilo je skoraj 10 let, da je gospod Zelaya uresničil svojo zaobljubo. 28. novembra 1777 mu je cerkveni oblast dala dovoljenje za postavitev kapele, v kateri bi bilo mogoče darovati sv. mašo. Kapelo so blagoslovili leta 1780. Ker jo je začelo obiskovati vedno več romarjev, so jo večkrat preuredili, vse do sedanje zgradbe, ki so jo dokončali leta 1947. V Marijinem letu 1954 je tretji nadškof Tegucigalpe, mons. Jose de la Crus Turcios y Barahona, položil temeljni kamen za eno največjih svetišč v Srednji Ameriki, za katerega upajo, da bo postalo nacionalna bazilika in svetišče. Devico iz Suyapa je papež Pij XII. razglasil za narodno zavetnico Hondurasa.