Sveti oče sprejel udeležence Mednarodnega kongresa ob 40-letnici Humanae vitae

VATIKAN (nedelja, 11. maj 2008, RV) – Papež Benedikt XVI. je včeraj v Klementovi dvorani sprejel okrog 200 udeležence mednarodnega kongresa, ki ga je ob 40. obletnici okrožnice Humanae vitae pripravila Papeška lateranska univerza. Sveti oče je na začetku svojega govora izrazil zadovoljstvo, da so se udeleženci kongresa lotili razmisleka o starodavnem in vedno novem problemu, namreč o odgovornosti in spoštovanju do človekovega življenja, vprašanje, ki je odločilno za prihodnost človeštva. Že II. vatikanski koncil je spodbujal znanstvenike, naj se povežejo v svojih naporih in dosežejo enotno ter nedvoumno znanstveno spoznanje glede pogojev, ki so naklonjeni uravnavanju človekovega rojevanja. Leta 1968 je papež Pavel VI. izdal okrožnico Humanae vitae in z njo poudaril trajnost cerkvenega nauka in tradicije. Papel Benedikt XVI. je dejal, da po 40-letih okrožnica ostaja nespremenjena in nam hkrati tudi odkriva svojo daljnovidnost, saj je predvidela težave, s katerimi se spoprijema današnji svet. Zakonska ljubezen je postala del globalnega procesa in ne ostaja le pri ločevanju duše in telesa ter ni podvržena le čustvom, temveč postaja obremenitev za posamezno osebo in za zakonca, ki sta si obljubila vzajemno ljubezen in zvestobo. Papež je izpostavil vprašanje, kako je lahko ljubezen postala zaprta za neprecenljivi dar življenja, in poudaril, da smo pri vsakem spočetju priče Božjega ustvarjanja, ki zaupa človeku in ga kliče, da z močjo upanja oblikuje prihodnost. Resnica, ki jo razglaša okrožnica Humanae vitae ostaja nespremenjena tudi danes in je v luči današnjih znanstvenih izsledkov še toliko bolj aktualna ter poziva k razmisleku o njeni vsebini, je povedal papež. Ključna beseda za dosledno razumevanje njene vsebine je ljubezen. Benedikt XVI. je spomnil na svojo okrožnico Bog je ljubezen, v kateri je zapisal, da človek postane v resnici to, kar je, ko telo in duša živita v tesni edinosti. V človeku ne ljubi samo duša ali samo telo; človek, oseba, je tisti, ki ljubi kot enovito bitje, saj ga sestavljata duša in telo. Ko edinost telesa in duha izgubi vrednost, se pokaže nevarnost, da se telo obravnava kot predmet, ki se lahko kupuje in ogleduje, je nadaljeval sveti oče. V kulturi, ki je podvržena temu, da »imeti« prevladuje nad »biti«, lahko človeško življenje hitro izgubi svojo vrednost. Tako tudi spolnost postane zasvojenost, ki hoče pokoriti partnerjevo telo lastnim željam in hotenjem, brez spoštovanja osebne ljubezni in človekovega dostojanstva. Sveti oče je poudaril, da je varovanje človekovega dostojanstva nujno in nato osvetlil rodovitno ljubezen moža in žene, ki pomeni njuno sodelovanje v Božjem ustvarjanju življenja. Na ta način zakonca vidno izražata vir svojega zakonskega življenja, ki je pristen »da«, vedno odprt za življenje. Papež je poudaril, da si naravni zakon, ki človeka odpira življenju, zasluži priznanje kot izvir, iz katerega se napaja odnos zakoncev in njuna odgovornost v vzgoji otrok. Posredovanje življenja je zapisano v naravi in še vedno ostajajo nenapisana norma, je poudaril papež in dodal, da vsi poskusi, ki to temeljno načelo zavračajo, ne zagotavljajo človekove prihodnosti. V nadaljevanju je pozval, da je potrebno ponovno odkriti novo vez med razumom in ljubeznijo, potrebno je podpreti in spodbuditi občutek odgovornosti do življenja, ki se daje kot dar milosti. Čudež življenja izvira iz ljubezni, ki zna misliti in izbira v polni svobodi, je povedal sveti oče. Ob koncu govora je posebej opozoril na mlade, ki pogostokrat nimajo pravega znanja in odnosa do skrivnosti življenja, in v vzgojo katerih se je potrebno še posebej skrbno usmeriti.