Šmarnice: Naša Gospa Rožnega venca iz Gvatemale

ŠMARNICE (petek, 9. maj 2008, RV) – Naša Gospa Rožnega venca iz Guatemale je zavetnica dežele in se praznuje 7. oktobra. Pobožnost v čast Marije, pod nazivom Devica rožnega venca, se v srednjem veku doživela nov razcvet in dosegla svoj višek in duhovni vpliv v renesansi. V Guatemali se je pobožnost rožnega venca začela širiti z ustalitvijo dominikancev v starem mestu Almolonga. Prva bratovščina Rožnega venca je bila ustanovljena leta 1559. Francisco Marroquin, prvi škof posvečen v Ameriki, je prebivalce Santiaga, današnje Stare Gvatemale prepričal, »da bi bilo primerno in koristno v cerkvi sv. Dominika ustanoviti bratovščino Rožnega venca, kot je obstajala v mnogih samostanih dominikanskega reda, da bi se tako ta lepa in sveta pobožnost razširila«. Podoba Naše Gospe rožnega venca, delo neznanih umetnikov, je bila končana leta 1592. Po naročilu dominikanskega patra Lo’peza de Montoya je bila vsa okrašena v čistim srebrom. Njena izvirne podobe ne moremo občudovati, ker je bila ljudem predstavljena potem, ko so jo olepšali s skrbno izdelanimi in dragocenimi oblačili ter okrasjem. Na sedanji podobi Marija v desni roki drži velik rožni venec, medtem ko z drugo roko drži Otroka, Jezusa. Podoba je izdelek kolonialne zlatarne in je napravljena v tipično baročnem slogu. Predstavlja Marijo Kraljico nebes in zemlje, s plaščem in kraljevsko krono ter žezlom v rokah. Podobo dopolnjuje luna pod njenimi nogami, ki simbolizira njeno neomadeževano čistost.
Božja Mati Marija je bila razglašena za Kralijico Guatemale in Zavetnico Santiga, danes Stare Guatemale leta 1651, ko je bilo v mestu veliko nemirov, ki so ga prizadeli. Leta 1717 in 1773 je bila podoba obnovljena po poškodbah, ki jih je utrpela med potresom v mestu Santa Marta. 1. januarja 1775, z ustalitvijo dominikancev v Novi Guatemali, ki je danes glavno mesto države, je bila podoba prenesena v svetišče sv. Dominika v mestu Guatemala, kjer se nahaja dadnes. Borci in voditelji za nedvisnost države so jo leta 1821 proglasili za zavetnico novega naroda in pred njenim obličjem prisegli, da se ne bodo ustavili, dokler ne bodo osvobodili Guatemale. Devica Rožnega venca je bila proglašena za Kraljico Guatemale leta 1833, kanonično okronana pa je bila 28. januarja leta 1934.
Prošnjo za okronanje podobe Device Rožnega venca iz Guatemale je podpisalo 35.000 podpisnikovso s podpisi potrdili uslišanja, prejte milosti in Marijine zasluge za uslišanja, ki jih je izprosilia Božja Mati in Kraljica, ki je tako postala zavetnice naroda. Papež Pij XI. je izdal odlok o okronanju Device Rožnega venca in ji podelil naziv Zavetnica Guatemale. Nadškof v Guatemali, mons. Luis Durou y Sure, je kot papeški predstavnik, 28. januarja 1934, v atriju katedrale glavnega mesta, podobo slovesno okronal. 1969 je Papež Pavel VI, s papeško bulo, podelil svetišču sv. Dominika, nalov papeška bazilika Naše Gospe Rožnega venca. Ob tem je razglasil, da se na tem mestu javno in na poseben način časti Kraljica in zavetnica vsega stvarstva. Prvi narod na svetu, ki je praznoval praznik okronanja Svete Device, Kraljice vesoljstva, je bila prav Guatemala.
Leta 1992, 400 let po dopolnitvi podobe s srebrom in okraski je bila Marija imenovana za Večno županjo mesta Guatemala.