Šmarnice: Naša Gospa iz Guadalupe v Mehiki

ŠMARNICE (sreda, 7. april 2008, RV) – Bilo je v torek, 12. decembra, daljnega leta 1531, komaj deset let po osvojitvi Mehike, ko se je Devica Marija drugič prikazala Indijancu Juanu Diegu. Ta je namreč 9. decembra šel preko hriba Tepeyac v kraj Tlatelolco h krščanskemu nauku. Med lepim ptičjim petjem se mu je na hribu Tepeyac prikazala Božja Mati. Indijancu Juanu Diegu je rekla, da je prišla, da bi Indijanci spoznali njenega Sina in da bi jim pokazala in dala vso svojo ljubezen in zavzetost, pomoč in zaščito, ker je usmiljena Mati. Prosila ga je, naj ji na tem hribu zgradijo svetišče, Juanu pa je tudi naročila naj obišče prvega škofa v Mehiki, frančiškana Juana de Zuma’rraga. Ta ga je s svojimi sodelavci pozorno poslušal, vendar mu ni verjel. Naročil pa mu je, da naj mu prinese jasno sporočilo in viden dokaz, da se je srečal z Božjo Materjo. Juhan Diego se je vrnil domov in ni hotel niti misliti na zahteve, ki mu jih je postavil škof Zuma’rraga.
Juan Diego je živel s stricem Bernardinom, ki je bil zelo bolan. 12. decembra zjutraj ga je stric prosil, naj mu pripelje duhovnika, da se bo pripravil na smrt. Med potjo k duhovnku se je Juanu Diegu drugič prikazala Marija in mu ponovila, da je Božja Mati, da želi, da ji zgradijo svetišče na odkazanem kraju, ki bo lepo sporočilo miru za vse človeštvo, Diego pa naj se povzpne na vrh gore, kjer mu bo izročila zahtevano znamenje. Med potjo na goro je Diego nabral lepih rož, da bi jih izročil Mariji. Ko je prišel na vrh gore jih je izročil Nebeški Gospe. Ta mu je rekla: “Moj sin, to je dokaz, ki ga boš ponesel škofu. Ti si moj odposlanec, ki mu zaupam. Sedaj ti ukazujem, da razgrneš svoj predpasnik, da vanj položim dokaz za škofa. Odgrnil ga boš samo pred škofom. Tedaj mu boš tudi povedal vse, kar si videl in občudoval, da bi dosegel, da cerkveni dostojanstvenik zgradi svetišče, ki si ga želim.”
Juan Diego je pohitel k škofu. Ko je stal pred njim, je storil, kakor mu je naročila Nebeška Gospa. Razgrnil je predpasnik, rože so padle na tla, na predpasniku pa je bila lepa podoba Device Marije, Božje Matere, kakor jo danes častijo v svetišču v Guadalupe. Škof Juan Zuma’rraga je pobožno snel predpasnik z Digovega telesa in ga odnesel na oltar v svojo kapelo. Vsi prebivalci mesta so bili ganjeni in so začeli častiti Marijino podobo ter jo pomimenovali Devica iz Guadalupe, kakor je želela Marija. Ta podoba je še danes nedotaknjena in se nahaja v svetišču v Tepeyacu, kamor prihaja na mlijone romarjev iz vsega sveta. Njeno sporočilo je eno najbolj pomembnih v oznanjevanju evangelija v Novem svetu. Ob vsem tem dogajanju je Juan Diego spoznal kako Gospod meče s prestola mogočne in povišuje nizke. Spoznal pa je tudi, da Devica Marija prinaša spravo in ne razdor med domorodci in Španci. Obojim pa je pomagala razumeti, da krščanska vera ni last nobenega naroda, ampak je dar ljubezni za vse. Zahodna cultura je komaj po 400 letih spoznala, da je v predpasnik vtisnjena podoba pravi mehiški kodeks, nebeško sporočilo, polno simbolov.
Pomen Marijinega svetišča v Guadalupe so papeži vedno naglašali. Sv. papež Pij X. je Našo Gospo iz Guadalupe razglasil za Zavetnico vse Latinske Amerike; papež Pij XI. za Zavetnico vseh Amerik; papež Pij XII. jo je imenoval Cesarica Amerik; Janez XXIII. pa ji je dal naziv Nebeška misijonarka Novega sveta. Papež Janez Pavel II. je v baziliki v Guadalupe 6. maja 1990 razglasil Juana Diega za blaženega. V svojem dolgem ponitifikatu je štirikrat obiskal Našo Gospo v Guadalupe.