ŠMARNICE (sreda, 7. april 2008, RV) – Bilo je v torek, 12. decembra, daljnega leta
1531, komaj deset let po osvojitvi Mehike, ko se je Devica Marija drugič prikazala
Indijancu Juanu Diegu. Ta je namreč 9. decembra šel preko hriba Tepeyac v kraj Tlatelolco
h krščanskemu nauku. Med lepim ptičjim petjem se mu je na hribu Tepeyac prikazala
Božja Mati. Indijancu Juanu Diegu je rekla, da je prišla, da bi Indijanci spoznali
njenega Sina in da bi jim pokazala in dala vso svojo ljubezen in zavzetost, pomoč
in zaščito, ker je usmiljena Mati. Prosila ga je, naj ji na tem hribu zgradijo svetišče,
Juanu pa je tudi naročila naj obišče prvega škofa v Mehiki, frančiškana Juana de Zuma’rraga.
Ta ga je s svojimi sodelavci pozorno poslušal, vendar mu ni verjel. Naročil pa mu
je, da naj mu prinese jasno sporočilo in viden dokaz, da se je srečal z Božjo Materjo.
Juhan Diego se je vrnil domov in ni hotel niti misliti na zahteve, ki mu jih je postavil
škof Zuma’rraga. Juan Diego je živel s stricem Bernardinom, ki je bil zelo bolan.
12. decembra zjutraj ga je stric prosil, naj mu pripelje duhovnika, da se bo pripravil
na smrt. Med potjo k duhovnku se je Juanu Diegu drugič prikazala Marija in mu ponovila,
da je Božja Mati, da želi, da ji zgradijo svetišče na odkazanem kraju, ki bo lepo
sporočilo miru za vse človeštvo, Diego pa naj se povzpne na vrh gore, kjer mu bo izročila
zahtevano znamenje. Med potjo na goro je Diego nabral lepih rož, da bi jih izročil
Mariji. Ko je prišel na vrh gore jih je izročil Nebeški Gospe. Ta mu je rekla: “Moj
sin, to je dokaz, ki ga boš ponesel škofu. Ti si moj odposlanec, ki mu zaupam. Sedaj
ti ukazujem, da razgrneš svoj predpasnik, da vanj položim dokaz za škofa. Odgrnil
ga boš samo pred škofom. Tedaj mu boš tudi povedal vse, kar si videl in občudoval,
da bi dosegel, da cerkveni dostojanstvenik zgradi svetišče, ki si ga želim.” Juan
Diego je pohitel k škofu. Ko je stal pred njim, je storil, kakor mu je naročila Nebeška
Gospa. Razgrnil je predpasnik, rože so padle na tla, na predpasniku pa je bila lepa
podoba Device Marije, Božje Matere, kakor jo danes častijo v svetišču v Guadalupe.
Škof Juan Zuma’rraga je pobožno snel predpasnik z Digovega telesa in ga odnesel na
oltar v svojo kapelo. Vsi prebivalci mesta so bili ganjeni in so začeli častiti Marijino
podobo ter jo pomimenovali Devica iz Guadalupe, kakor je želela Marija. Ta podoba
je še danes nedotaknjena in se nahaja v svetišču v Tepeyacu, kamor prihaja na mlijone
romarjev iz vsega sveta. Njeno sporočilo je eno najbolj pomembnih v oznanjevanju evangelija
v Novem svetu. Ob vsem tem dogajanju je Juan Diego spoznal kako Gospod meče s prestola
mogočne in povišuje nizke. Spoznal pa je tudi, da Devica Marija prinaša spravo in
ne razdor med domorodci in Španci. Obojim pa je pomagala razumeti, da krščanska vera
ni last nobenega naroda, ampak je dar ljubezni za vse. Zahodna cultura je komaj po
400 letih spoznala, da je v predpasnik vtisnjena podoba pravi mehiški kodeks, nebeško
sporočilo, polno simbolov. Pomen Marijinega svetišča v Guadalupe so papeži vedno
naglašali. Sv. papež Pij X. je Našo Gospo iz Guadalupe razglasil za Zavetnico vse
Latinske Amerike; papež Pij XI. za Zavetnico vseh Amerik; papež Pij XII. jo je imenoval
Cesarica Amerik; Janez XXIII. pa ji je dal naziv Nebeška misijonarka Novega sveta.
Papež Janez Pavel II. je v baziliki v Guadalupe 6. maja 1990 razglasil Juana Diega
za blaženega. V svojem dolgem ponitifikatu je štirikrat obiskal Našo Gospo v Guadalupe.