ŠMARNICE (četrtek, 8. maj 2008, RV) - Ljudstvo Nikaragve je znano po veliki pobožnosti
do svoje Brezmadežne zavetnice, ki jo posebej častijo, 8. decembra na praznik Brezmadežnega
spočetja. Svojo uradno zavetnico častijo v narodnem svetišču Naša Gospa Brezmadežnega
spočetja iz El Vieja. El Viejo se imenuje okraj blizu Chinandega in znamenitega vulkana
sv. Krištofa. Sveta Devica, ki jo tukaj častijo, ima zelo posebno, naravnost previdnostno,
zgodovino, ki dokazuje ljubezen Boga in Device do prebivalstva Nikaragve. Pred 440
leti je v mesto El Viejo, občini Chinandega, po Božji volji prišla ta čudežna podoba
Marijinega Brezmadežnega spočetja, ki je danes zavetnica Nikaragve. Don Lorenzo de
Cepeda je, na poti v Peru, leta 1562, zaradi tropske depresije moral napraviti postanek
v vlažnem Porto di Posesion, danes imenovanem El Realejo. Med mnogimi drugimi stvarmi,
ki jih je Don Lorenzo imel s seboj je bila tudi podoba Brezmadežnega spočetja. Don
Lorenzo de Cepeda je bil namreč zelo pobožen človek, na kar kaže tudi to, da je bil
brat karmeličanske redovnice sv. Terezije Avilske, cerkvene učiteljice. Don Lorenzo
de Cepeda je bil prisiljen, da je šel iz El Realeja v bližnji El Viejo, ker je bilo
tam boljše podnebje. Ker je zelo gojil pobožnost do Device je podobo odnesel s seboj.
Zaradi varnosti in udobnosti jo je pustil v župnišču. Prebivalci El Vieja, Indijanci
in mešanci, so bili očarani nad lepoto podobe in so začeli v župnišče hoditi občudovat
»Belo deklico«. V kratkem času so jo začeli častiti kot čudežno, vendar je za Don
Lorenza prišel čas odhoda, zato je, navkljub nasprotovanju in prošnjam, zavil lepo
podobo in šel v El Realejo, da bi se vkrcal na ladjo za Peru. Ko je barka zaplula,
je ponovno nastal vihar in jadrnica se je morala vrniti v Nikaragvisko pristanišče,
če se je hotela izogniti brodolomu. Don Lorenzo je še enkrat odšel v El Viejo, noseč
s seboj sveto podobo Device Brezmadežnega spočetja. Vsa dežela se je ponovno v gorečnosti
zlila skupaj, da bi častila Devico. Mešanci, domorodci in Španci so v tem videli znamenje,
da Devica ne želi oditi iz El Vieja. Brezmadežno spočetje hoče ostati. Vse ljudstvo
se je zbralo pri Don Lorenzu in gap rosilo naj pusti pri njih čudelno podobo. Ker
pa jet a bil goreči Marijin častilec, je v tem videl Marijino željo in je ustregel
prosilcem. Pustil je podobo ljudstvu v El Vieju in odpotoval v Peru. Pobožnost do
Brezmadežnega spočetja je neizmerno rasla in danes jo častijo umeščeno v prelep lesen
oltar, ki so ga podarili pobožni ljudje v zahvalo za prejete milosti. V El Vieju
se na praznik Brezmadežnega spočetja pripravijo z devetdnevnico, ki se začne vsako
leto 28. novembra. 6. decembra je dan umivanja srebra: ob 9.00 uri zjutraj je maša,
ki jo daruje krajevni škof in nato, na veliko veselje vsega ljudstva, Devico spustijo
iz njene kapele dol. Zatem pride na vrsto umivanje srebra, ki je verski obred z udeležbo
ljudstva, katerega cilj je očistiti vse srebrne predmete, ki pripadajo zakladnici
Device. V Nikaragvi je praznik Brezmadežnega spočetja iz El Vieja narodni praznik.
Druga Marijina poimenovanja so še: Naša Gospa od vnebovzetja, Naša Gospa rožnega
venca, Naša Gospa iz Mercede, Naša Gospa iz Guadalupe.