Šmarnična pobožnost

ŠMARNICE (sobota, 3. maj 2008, RV) – Sinoči smo na kratko predstavili osrednje Marijino svetišče v Kanadi v mestu Trois-Rivières-u, ki ga je obiskal papež Janez Pavel II. med svojim prvim obiskom v Kanadi. V marijansko razsežnost Katoliške cerkve v Kanadi so se vključili tudi slovenski priseljenci, ki so pobožnost do Božje Matere prinesli od doma. V Cerkvi pa se ta pobožnost kaže tudi v cerkvenih in drugih ustanovah, ki so posvečene Devici Mariji. V Kanadi redno delujejo štiri katoliške župnije, po ena v Montrealu in Hamiltonu in dve v Torontu. Ti zadnji sta posvečeni ena Mariji Pomagaj, druga pa Brezmadežni Devici. Župnijske izpostava v Winnipegu je posvečena Lurški Materi Božji. V vseh teh slovenskih Marijinih svetiščih še posebej goji pobožnost do Jezusove in naše Matere. Vseslovensko letno romanje pa je vsako leto na drugo nedeljo v. septembru v Midlandu, kjer je veliko romasko svetišče v torontski nadškofiji, ki so ga ustanovili jezuitski misijonarji v 17. stoletju.
V slovenskih župnijah, ki jih vodijo očetje lazaristi, imajo v petek zvečer pobožnost večne devetdnevnice. Ta pobožnost je povezana s sv. mašo. Pred mašo molijo rožni venec, med mašo pojejo Marijine pesmi, po maši pa zmolijo več molitev na čast Materi Božji.
Pobožnost do Nebeške Matere je prisotna tudi v slovenskih društvih in njihovih dejavnostih. Tako ima prekmursko društvo Večerni zvon svojo prekmursko farmo, severno od Toronta. Na njej stoji lepa kapela posvečena Marijinemu vnebovzetju v spomin na osrednjo prekmursko Marijino božjo pot v Turnišču. Načrte so naredili kar sami, jo sezidali, pokrili z enkratno posrečeno obliko strehe, naročili barvna okna, notranjo poslikavo in sami naredili klopi in drugo opremo. Na praznik Marijinega vnebozetja je vsako leto slovesna sv. maša h kateri se zber čez 1500 ljudi. Ljudje pa se zbirajo v kapeli čez leto, ko so tam na oddihu ali na krajšem izletu. Na slovenski farmi pa stoji lepa kapela posvečena Mariji Pomagaj, kjer je tudi sv. maša na praznik in druge pobožnosti čez leto.
Župniki v slovenskih župnijah in drugi verniki pa poskrbijo, da so vsi člani skupnosti pravočasno seznanjeni s cerkvenim in duhovnim življenjem v domovini, da lahko življenje Cerkve v domovini vključijo v svoje molitve in delovanje. Tudi v tem pogledu kristjani in katoličani najbolj gojimo celovito slovensko zavest in povezanost slovenskega ljudstva med seboj na najglobljih ravneh odprtosti v prihodnost in presežnost. K temu naj prispevajo tudi letošnje šmarnice.