Komentar

KOMENTAR (torek, 29. april 2008, RV) – V Italiji se je včeraj končal drugi krog volitev za predsednike šestih provinc in župane 44 večjih mestnih občin, med katerimi je bila rimska vsekakor najbolj pomembna v več pogledih. V finančnem pogledu zato, ker je njen letni proračun nekajkrat večji od proračuna Republike Slovenije. Rim je bil v zadnjih štirih desetletjih trdnjava italijanske levice, saj je na volitvah pred dvema tednoma levica v Rimu dobila dobrih 47% glasov. Potem je Rim kljub vsemu vedno prestolnica Italije in središče krščanstva. Za italijansko in evropsko levico je bila občinska uprava vedno propagandni adut v smislu, da levica dobro vodi mestno upravo celo v središču krščanstva. Italijanska levica pa je po porazu na parlamentarni volitvah pred dvema tednoma pravilno ugotovila, da bi morebiten poraz na občinskih volitvah v Rimu le bil prehud politični udarec, v finančnem pogledu pa bi pomenil veliki primanjkljaj v blagajnah levičarskih strank.
In prav vse to in še veliko več se je zgodilo včeraj po zmagi desno-sredinske naveze, ki je izvolila novega rimskega župana v osebi 50-letnega Giovannija Alemana. Od včeraj se vsi, tako na levici kot na desnici, sprašujejo kaj se je v Rimu zgodilo tako pomembnega, da je novi župan v dveh tednih pridobil dobrih 14% odstodkov volivcev več kot v prvem krogu in kandidat levice le dober odstotek in pol več. Tudi za Rim velja, da je levica najbolj izgubila v nekoč najbolj rdečih mestnih okrožjih, kjer nihče niti ni pomislil na kakšen osip. Gledano v celoti na volivno telo italijanske prestolnice in središče krščanstva pa bo najbolj verjetna razlaga velike rimske politične spremembe dejstvo, da je katoličanom v Rimu le začelo prekipevati zaradi stalnega prikritega in odkritega poniževanja krščanskega življa in stalnega poslušanja izpete in v bistvu izmišljene in še bolj krivične obtožbe, da je biti kristjan v Rimu še bolj konzervativno, nazadnjaško in znamenje človeške nerazvitosti kot drugod po svetu. Od včeraj v Rimu to ni več večinsko mnenje in še manj politična linija oziroma opredelitev. Tu se je nekaj globokega zgodilo, ker je klasično italijansko levico, ki je vladala še do včeraj, potisnilo daleč nazaj v zgodovino in miselni zaton. V tem pogledu so se včeraj v Rimu politična in duhovna obzorja na novo zjasnila.