VATIKAN (sreda, 23. april 2008, RV) – Sveti oče se je dopoldne udeležil maše zadušnice
za pokojnega kard. Lopeza Trujillo, ki jo je daroval kard. Angelo Sodano, dekan kardinalskega
zbora. Papež je imel med sv. mašo homilijo, na koncu pa je opravil pogrebni obred.
Sveti oče je začel svoj govor z besedami iz evangelija: »Če pšenično zrno ne
pade v zemljo in ne umrje, ostane samo, če pa umrje, obrodi obilo sadu« (Jn 12,24).
Evangelist Janez s temi besedami napove Kristusovo poveličanje po skrivnosti njegove
smrti na križu. V velikonočnem času in v luči čudeža vstajenja so te besede še bolj
zgovorne, je dejal papež. Res je, da te besede vključujejo določeno žalost zaradi
bližnje ločitve od učencev, pa je prav tako res, da Jezus jasno nakaže, kako bo premagal
oblast smrti. Te besede pa tudi vsebujejo veliko sporočilo upanja, ki ga sprejemamo
danes, ko se poslavljamo od našega dragega brata kard. Lopeza Trujille, je dejal papež.
Skupaj se spomnimo, s kakšno velikodušnostjo je pokojni kard. Lopez Trujillo služil
Cerkvi in se zahvalimo Bogu za tolike darove, s katerimi je obogatil njegovo osebo
in poslanstvo, ki ga je opravil. Sveti oče je nato v homiliji orisal kardinalovo
življenjsko pot in se posebej zaustavil v obdobju, ko je od leta 1990 do svoje smrti
vodil Papeški svet za družino. Na prvem mestu je omenil Lexicon o družini, ki je nastal
po njegovih prizadevanjih in je sedaj dragoceno besedilo za oblikovanje pastoralnih
delavcev in varno vodilo za osrednje tematike krščanske etike. Zelo smo mu hvaležni,
da je tako pogumno branil resnico o družinski ljubezni in za širjenje evangelija družine,
je dejal sveti oče. Pokojni kardinal je gojil ljubezen do resnice in za evangelij
družine v prepričanju, da je vsak človek in vsaka družina odsvit skrivnosti Boga,
ki je Ljubezen. V enem od svojih spisov je namreč zapisal, »da je osebno izbral geslo
Veritas in caritate – Resnica v ljubezni, ker je vse to, kar se nanaša na resnico,
v središču njegovih raziskovanj«. V nekem drugem spisu pa pravi, da je resnica v ljubezni
bila zanj vedno bivanjski pol v katerem je našel smisel pristne osvoboditve na teološki
ravni. V Rimu je kot sodelavec svetega očeta ta raziskovanja nadaljeval in poglabljal
ter oznanjal evangelij življenja in evangelij družine. Sam je ta svoja razmišljanja
zaključil rekoč, da je trdno verjel v vrednost te odločilne bitke Cerkve in človeštva
in da je Gospoda vedno prosil, da ne bi bil v svojih prizadevanjih len in podrepniški.
Ob tej zadnji misli je papež v svoji homiliji spomnil, kako tudi sv. Pavel opominja
svojega zaupnega učenca Timoteja, naj bo pogumen in vztrajen v pričevanju za Kristusa,
tudi za ceno preganjanj, in naj bo močan v gotovosti, da če s Kristusom umiramo, bomo
z Njim tudi živeli; če z Njim vztrajamo, bomo z Njim tudi kraljevali. Tudi mi nikoli
ne umaknimo našega pogleda s te večne stvarnosti, da namreč tudi nas čaka bivališče
pri Očetu, kjer bo Odrešenik obrisal vsako solzo in kjer več ne bo smrti, ne žalovanja,
ne vpitja, ne bolečine, zakaj prejšnji svet je minil, je zaključil sveti oče svoj
nagovor po maši zadušnici za kard. Lopeza Trujillo.