Sveti oče se je srečal z mladimi in bogoslovci

NEW YORK (nedelja, 20. april 2008, RV) – Nato se je sveti oče srečal z 20.000 mladimi in z okrog 300 semeniščniki, ki so mu v nemščini zapeli voščilo za rojstni dan in razstavili podobe šestih oseb, ki so bile rojene ali so živele v državi New York in so razglašene za svetnike, blažene ali božje služabnike. Papež Benedikt XVI. je mladim spregovoril o tem, kako biti Kristusov učenec v današnjem času, se dotaknil vprašanja svobode, poudaril pomembnost molitve, kontemplacije in liturgije ter spregovoril tudi o duhovnih poklicih.
Za zgled hoje za Kristusom je papež postavil svetnike, ki jim je vedno skupna ljubezen do Jezusa, zaradi česar njihovo življenje postane potovanje polno upanja, ki je v svetu in med ljudmi pustilo vidne sledi. Sveti oče je s simboliko zmage velikonočne luči nad temo pokazal na nevarnosti, ki pretijo mladim današnjega časa. Omenil je žrtve zasvojenosti, brezdomstva in revščine, rasizma, nasilja in zapostavljanja in mlade pozval, naj na pot dobrote in upanja povabijo tudi druge, predvsem ranljive in nedolžne. Opozoril je na nevarnost manipulacije z resnico, ki popači naše dojemanje realnosti in potemni domišljijo in navdušenje. Pri tem je poudaril pomembnost svobode, ki jo je potrebno varovati, hkrati pa opozoril, da se jo pogostokrat napačno razume in izkorišča. Nakazal je nevarnost relativizma in poudaril, da resnica ni vsiljenost, niti le nek skupek pravil, temveč je odkritje Enega, ki nas nikoli ne razočara, Enega, ki mu lahko vedno zaupamo. V iskanju resnice pridemo do življenja po veri, kajti resnica je oseba: Jezus Kristus. Zato pristna svoboda ni izbira proti, temveč je izbira za, kar pomeni, dopustiti si po Kristusu biti za druge, je dejal papež. Da bi verniki lahko pomagali drugim osvoboditi se od teme srca in misli, mora bistvo naše vere postati Kristus, ki je luč med nami. Kristusova luč je podoba upanja, ki vodi tudi druge, ki nam pomaga hoditi po poti odpuščanja, sprave, miloščine, radosti in miru. V nadaljevanju je papež osvetlil posebne zaklade naše vere: osebno molitev in molitev v tišini, bogoslužno molitev, dejavno ljubezen in duhovne poklice ter za svetle zglede ponovno postavil svetnike. Kot najpomembnejše je izpostavil oseben odnos z Bogom, ki se izraža v molitvi. Z molitvijo se obračamo k Bogu in skozenj drug k drugemu. Tako molitev postane dejavno upanje. Drug pomemben vidik molitve je tiha kontemplacija. Papež je mlade opogumil, naj se ne bojijo tišine in molka, in naj prisluhnejo Bogu, ga častijo v sveti evharistiji, mu dopustijo, da jih oblikuje v svetosti. Sveti oče je mladim tudi pokazal na pomembnost bogoslužja, v katerem celotna Cerkev moli. Kadarkoli se zberete pri maši, je dejal, ko greste k spovedi, ko sprejmete katerikoli zakrament, je Jezus na delu. Vaše vdano sodelovanje je dejavno upanje, ki pomaga ohranjati odprtost sveta za Boga. Osebna molitev, čas namenjem tihi kontemplaciji in sodelovanje pri cerkvenem bogoslužju vas vodi bliže k Bogu in vas tudi pripravlja na služenje drugim. Svetniki nam kažejo, da življenje vere in upanja pomeni tudi življenje dejavne ljubezni. Na nepravičnost sveta moramo odgovoriti z novimi družbenimi dejanji, ki izhajajo iz univerzalne ljubezni, ki ne pozna meja, je pozval papež. Ob koncu nagovora mladih je izpostavil še pomembnost duhovnih poklicev in pri tem bistveno vlogo staršev, starih staršev in botrov ter pomembno vrednost zakonskega življenja in dostojanstva družinskega življenja.