Sveti oče na sedežu OZN

NY (petek, 18. april 2008, RV) – Danes zjutraj je sveti oče zasebno daroval sveto mašo v kapeli Apostolske nunciature v Washingtonu in nato odpotoval v New York, kjer se je ob 16. uri in 45 minut po našem času srečal s predstavniki OZN. Med težko pričakovanimi papeževimi govori v času obiska v Ameriki je bil ravno govor na sedežu Združenih narodov v New Yorku, v katerem je sveti oče govoril o vlogi svetovne organizacije in Splošne deklaracije o človekovih pravicah, izpostavil je človekovo dostojanstvo, med pravicami pa posebej versko svobodo. Benedikt XVI. je dejal, da so z ustanovitvijo Združenih narodov bili postavljeni univerzalni cilji, ki pomenijo temelj za splošno dobro vsega človeštva. Temeljna načela, kot so mir, pravičnost, spoštovanje človekovega dostojanstva, humanitarno sodelovanje in pomoč izražajo pravično naravnanost človeške narave in kažejo na ideale, ki morajo prodreti v mednarodne odnose. Papež je izpostavil vprašanje varnosti, razvojnih ciljev, zmanjševanja neenakosti, varstva okolja, naravnih virov in podnebja, ki od mednarodnih voditeljev zahtevajo sodelovanje in pripravljenost za skupno delo, spoštovanje zakonov in širjenje solidarnosti. Posebej je papež izpostavil afriške in druge dežele, ki ostajajo na obrobju razvoja in zato v tveganju, da jih prizadenejo le negativne posledice globalizacije. Poudaril je zaščito človekove svobode na mednarodni ravni in vzajemen odnos med pravicami in dolžnostmi, da vsaka oseba prevzame odgovornost za svoje odločitve. Pri tem je papež omenil rezultate znanstvenih raziskav in tehnološkega napredka, ki kljub pridobitvam pomenijo nasilje nad stvarstvom, zanikajo življenje, človeško osebo, družino pa oropajo njene naravne identitete. Poudaril je racionalno uporabo tehnologije in znanosti ter dejal, da ne sme nikoli priti do izbire med znanostjo in etiko, spoštovanje etičnih načel se ne sme postavljati pod vprašaj. V povezavi s človekovimi pravicami je sveti oče posebej spregovoril o prirojenem človekovem dostojanstvu ter načelu odgovornosti do zaščite pravic. Splošna deklaracija o človekovih pravicah je bila sprejeta kot splošna norma in se je ne more uporabljati le deloma, glede na trenutne selektivne trende. Kot pomemben del človekovih pravic je sveti oče poudaril tudi versko svobodo, ki jo je opredelil kot hkrati individualno in skupno dimenzijo. Preprečevanje vernikom zaradi njihove vere, da bi bili aktivni državljani, je papež označil kot nesprejemljivo in poudaril, da se verska svoboda ne sme omejiti le na svobodno versko čaščenje, temveč se jo mora upoštevati tudi v povezavi z javno razsežnostjo vere, kar pomeni, da ima vsak vernik možnost, da na svoj način prispeva h gradnji družbenega reda. Tudi Združeni narodi imajo veliko koristi od pripravljenosti vernikov, da svoje življenjske izkušnje uporabijo v služenju za splošno dobro.