Srečanje Svetega očeta z rektorji ameriških katoliških univerz

WASHINGTON (petek, 18. april 2008, RV) – Papež Benedikt XVI. se je sinoči na Katoliški univerzi Amerike srečal z visokošolskimi učitelji in približno 6.000 študenti. Pred tem pa se je v kapeli apostolske nunciature nenapovedano sestal še z žrtvami spolnih zlorab, katerih storilci so bili duhovniki. Prisluhnil je zgodbam teh žrtev in z njimi molil, ob koncu pa jih je spodbudil k upanju in pogumu.
Na katoliški univerzi v Washingtonu je papež govoril o katoliških vzgojnih in izobraževalnih ustanovah ter njihovih namenih in nalogah, o katoliški identiteti in razmerju med vero in razumom, pa tudi o tem, kako katoliške ustanove prispevajo k dobremu za vso družbo. Sprejeli so ga nadškof v Washingtonu, Donald Wuerl, rektor univerze mons. David O'Connell in mons. William Lori z iste univerze. Benedikt XVI. je poudaril, da sta vzgoja in izobraževanje bistvena sestavna dela poslanstva Cerkve, ki je oznanjevanje veselega sporočila. Evangelizacija je skladna z narodovo težnjo razviti družbo, kjer človekovo dostojanstvo nekaj velja, je poudaril sveti oče in dodal, da je vsaka katoliška vzgojno-izobraževalna ustanova prvič in predvsem kraj srečanja z živim Bogom, ki je v Jezusu Kristusu razodel ljubezen in resnico. Papež je tudi dejal, da vse dejavnosti Cerkve izvirajo iz njenega zavedanja, da je nosilka sporočila, ki izvira iz Boga samega, iz njegove dobrote in modrosti. Želja Boga, da bi ga ljudje spoznali, in želja vseh človeških bitij, da bi spoznali resnico, vodita k raziskovanju smisla življenja, je pojasnil sveti oče in dodal, da znotraj krščanske skupnosti tisti, ki išče resnico, postane tisti, ki živi po veri.
Nato je papež Benedikt XVI. izpostavil vprašanje vzgojno-izobraževalne ustanove s katoliško identiteto, pri čemer je dejal, da ne gre zgolj za vprašanje števila katoliških študentov, temveč vprašanje prepričanja, ali verjamemo, da skrivnost človeka najde svoj smisel samo v skrivnosti učlovečene Besede in, ali smo se pripravljeni popolnoma predati Bogu in sprejeti resnico, ki jo je razodel Kristus. S tega gledišča, je dejal sveti oče, je sodobna kriza resnice zakoreninjena v krizi vere, vera pa je edina, s pomočjo katere lahko svobodno soglašamo, da je Bog transcendentni porok resnice, ki jo razodeva. Po prepričanju krščanske skupnosti je torej tisti, ki išče resnico, hkrati tudi tisti, ki živi po veri. Sveti oče je nato poudaril, da resnica velja več kot znanje, saj nagovarja posameznika v vsej njegovi celovitosti in ga vabi k odgovoru z vsem svojim bitjem.
V nadaljevanju je papež znova govoril o svobodi, za katero je dejal, da ni odločanje proti, temveč odločanje za, pristne svobode po njegovih besedah nikoli ni mogoče doseči mimo Boga. Profesorje in študente je sveti oče zato pozval, naj med mladimi vzbujajo željo po verskem udejstvovanju in naj jih spodbujajo k sodelovanju v življenju Cerkve. Glede akademske svobode je Benedikt XVI. poudaril, da ta ne sme biti v nasprotju z verskim prepričanjem in naukom Cerkve. To bi namreč po njegovih besedah zaviralo in zatiralo identiteto in poslanstvo katoliške vzgojno-izobraževalne ustanove.
Katoliške univerzitetne profesorje je papež pozval, naj v študentih prebujajo dovzetnost za resnico, Boga in njegovo dobroto. Tako študente kot profesorje pa je povabil, naj pričujejo za upanje, ki naj ga bogatijo z molitvijo.