Kronika papeževega obiska v ZDA

ZDA (petek, 18. april 2008, RV) – Tudi drugi dan apostolskega potovanja papeža Benedikta XVI. v ZDA so svetovni mediji obilno pokrili. Posebna skupina na našem radiju, ki spremlja poročanje o apostolskem potovanju, je naštela nad 5000 člankov le v večjih svetovnih časopisih. Še več poročil, reportaž, pogovorov, komentarjev in slikovnega gradiva o papeževem potovanju so včeraj objavile tiskovne agencije. Če vemo, da vsak dan gre preko tiskovnih agencij 80% vseh informaciji o dogajanju na svetu, potem smemo reči, da je apostolsko potovanje v ZDA osrednji svetovni dogodek. Med tiskovnimi agencijami je presenetljivo na prvem mestu Reuter, ki je največja med njimi.
Naj navedemo le nekaj osrednjih tematik o včerajšnjem poročanju svetovnih medijev. Veliko člankov in poročil je posvečenih žrtvam spolnih zlorab. V tem sklopu novic jih je dober del posvečenih pobudi bostonskega nadškofa, kard. O'Malley-a, ki je v Washington pripeljal predstavnike žrtev spolnih zlorab in omogočil srečanje s svetim očetom. Veliko poročil opisuje to srečanje, kako je sveti oče poslušal njihova pričevanja, kaj vse je povedal, kako je skupaj z njimi molil in jim zagotovil pomoč, ki bo vsaj ublažila trpljenje in nastalo škodo. Kar nekaj člankov pa prvič govori o tem, da je Katoliška cerkev vprašanja pedofilije vedno reševala celovito, po izbruhu tega pojava, leta 2002, v javnost pa toliko bolj, kar najprej preseneča poročevalce same. Naslednji sklop člankov in poročil pa je posvečen papeževemu govoru rekotorjem ameriških katoliških univerz, v katerem je tehtno in zelo jasno pokazal, kako Cerkev razume akademsko svobodo tako profesorjev-znastvenikov kot univez in zakaj ne moremo govoriti o napetosti med vero in znanostjo. V središču vere in znanosti je vedno globlje spoznavanje in odkrivanje resnice. Človeški razum odkriva resnico v njenih večnostnih razsežnostih v razodetju, najglobljih spoznanjih lastnega razuma, pa tudi s pomočjo metod pozitivnih znanosti. Cela vrsta člankov pa opisuje papeževo opozorilo tistim katoličanom, ki jemljejo svojo vero kot neko drobrino v veleblagovnici in zanjo ne pričujejo in je ne jemljejo resno, kot bi morali. Nekaj komentarjev pa prvič posega na zelo zahtevno miselno področje, ko razmišljajo o vsebini srečanja med svetim očetom in ameriškim predsednikom in o govoru rekotorjem ameriških katoliških univerz. V obeh rasežnostih papeževega obiska ti komentatorji vidijo zelo natančno izdelano kritiko škotskih in angleških ter ameriških metodistov in seveda anglosaksonskega liberalizma. Vsi ti namreč učijo, da gospodarski in človeški napredek omogočajo le z zakoni zagotovoljene družbene ustanove in ne človek kot svobodno bitje. Papež pa v svojih govorih vztrajno naglaša, da se mora vsak kristjan sproti in vedno znova ter svobodno in v zvestobi do resnice odločati za dobro in boljše ter da prav take odločitve ohranjajo živo demokracijo, njene sicer z zakoni opredeljene ustanove, ki pa delujejo le, kadar se posamezniki zavestno in svobodno odločajo v duhu svojih najglobljih osebnih in verskih prepričanj. In tu se komentatorji sprašujejo, ali se Američani sploh zavedajo, kako dobro papež pozna ameriško zgodovino, tokove ameriške miselnosti, pa tudi njena sedanja, bolj ali manj nevarna razpotja. Zanimiv pa je tudi sklop člankov, ki govorijo o današnjem papeževem nastopu na sedežu OZN in ugotavljajo, da bodo svetemu očetu prisluhnili predstavniki vseh 192 držav članic. Tako bo sveti oče nagovoril praktično vse človeštvo, kar je še en dokaz, kako državniki cenijo njegovo apostolsko službo.