Sveti oče sprejel člane plenarnega zasedanja Papeškega sveta za družino
VATIKAN (sobota, 5. april 2008, RV) – Sveti oče je dopoldne v Klementovi dvorani sprejel
okrog 300 udeležencev 18. plenarnega zasedanja Papeškega sveta za družino. Letošnje
zasedanje ima naslov Stari starši, njihovo pričevanje in prisotnost v družini. Papež
je takoj na začetku govora dejal, da je že na svetovnem srečanju družin v Valenciji
dejal, da stari starši nikoli in iz nikakršnega razloga ne smejo biti izključeni iz
družinskega okolja. Oni so namreč zaklad, ki ga ne smemo iztrgati novim rodovom, zlasti
še, ker so pristne priče vere. V tem pogledu je Cerkev vedno posebno skrbno pazila
na veliko duhovno in drugo bogastvo, ki ga stari starši na človeški in družbeni, posebno
pa še naverski in duhovni ravni vnašajo v življenje družine. O teh vidikih sta veliko
govorila moja predhodnika, papeža Pavel VI. in Janez Pavel II., je dejal papež Benedikt
XVI. Slednji je v svetem letu 2000 povabil v Rim predstavnike »tretjega življenjskega
obdobja«. Med srečanjem jim je dejal, da kljub doseženim letom in starosti, ohranja
veselje do življenja. Za to sem Bogu iskreno hvaležen. Lepo je izgorevati do konca
svojih moči za Božje kraljestv! To sporočilo je poslal vsem ljudem tretjega življenjskega
obdobja leto dni pred velikim jubilejem leta 2000. Na vašem plenarnem zasedanju
razmišljate o prisotnosti starih staršev v družini, Cerkvi in družbi tako da vključujete
poglede v preteklost, sedanjost in prihodnsot. V preteklosti so stari starši
imeli pomembno vlogo v življenju in rasti družine. Tudi v starejši dobi so ostali
v družini med sinovi, vnuki ali celo pravnuki in so skrbeli za vse. Bili so zgled
osebne in skupne zgodovine, ki je živela v njihovih spominih in modrosti. V današnjih
globokih spremembah družinskega življenja, so se mnogi znašli na področju parkirišča,
nekateri se zavedajo, da so breme družini in rajši živijo sami zase. V nadaljevanju
govora je papež opozoril na novo nevarnost, ki grozi članom tretjega življenjeskega
obdobja s strani kulture smrti. Mnogi starejši so namreč pred izrecnim ali prikritim
pritiskom, naj sprejmejo evtanazijo kot rešitev svojega problema. Takim pritiskom,
ki razčlovečujejo družbo se vsi moramo z vsemi močmi upreti, je posebej naglasil sveti
oče. Na to morajo odgovoriti najprej župniske in škofijske skupnosti, ki morajo pozitivno
odgovoriti na pričakovanja ostarelih oseb. Prav tako je potrebno združiti moči in
premagati razne oblike odrivanja na rob družbe, kajti takšna sebična miselnost ne
ogroža le dedkov, babic in ostalih ostarelih, ampak enako ogroža vse člane družine
in družbe. O sedanji prisotnosti starih staršev v družini, Cerkvi in družbi,
je sveti oče dejal, da so stari starši na ravni družine še vedno priče njene edinosti,
pričujejo pa tudi o temeljni vrednoti, ki je zvestoba obljubljeni ljubezni, ki poraja
vero in veselje do življenja. Novi modeli družine so namreč oslabili temeljne družinske
vrednote. Vpričo krize družine je najbolj primerno izhajati od prisotnosti in pričevanja
tistih, ki so bolj trdni glede vrednot in dolgoročnih življenjskih načrtov, kar stari
starši prav gotovo so. Zadnji del svojega nagovora je sveti oče posvetil VI.
Svetovnemu srečanju družin, ki bo v Mehiki leta 2009. Vse krščanske družine po svetu
gledajo na ta dogodek in na mehiško ljudstvo, ki je bilo vedno zvesto Cerkvi, z velikim
upanjem in pričakovanjem. Vse vabim, naj se duhovno pripravijo na ta milostni dogodek.