KOMENTAR (petek, 4. april 2008, RV) – Ta teden je v Katoliški cerkvi, na svetovni
ravni in na Slovenskem zelo dinamičen. Cerkev v tem tednu živi vstajenjsko dinamiko,
ko v teh dneh obhaja tretjo obletnico smrti božjega služabnika Janeza Pavla II., ki
je za vse viden dokaz vstajenjske moči iz katere je pokojni papež črpal duhovni navdih
pa tudi telesno moč v času svoje duhovniške službe za dobro vsega človeštva. Na Prvem
svetovnem kongresu o Božjem usmiljenju pa po nauku istega papeža bere velikonočno
skrivnost v luči Božje usmiljene ljubezni do vsega človeštva. Na duhovni in teološki
ravni je ta teden zelo pomemben za vso Cerkev, ker bodo novosti, ki jih v teh dneh
doživlja, ostale kot njena nova življenjska moč v prihodnosti. Sveti oče tudi v tem
tednu spodbuja kristjane k velikonočnemu veselju, ki je najbolj pristna drža po Kristusovi
zmagi nad grehom, zlom in smrtjo, pa tudi pričevanje, da živimo odrešenost kot življenjsko
stvarnost sredi stisk tega sveta. Na svetovni ravni se je ta teden dogodilo veliko
pomembnih stvari. Z razširitvijo Severno atlantske zveze na Hrvaško in Albanijo, se
je utrdilo področje zahodne demokracije, ki je zrasla v krščanskih deželah in živi
iz krščanskih vrednot ter zanje. Ko bi to veljalo tudi za Ukrajino in Gruzijo, bi
uspeh bil toliko večji. Toda proces v tej smeri je že zastavljen in je v teku tudi
v drugih državah. Po zasedanju držav članic NATA v Bukarešti je tudi na ravni dogovarjanj
glede skupnih in novih posegov v krizna žarišča zaznati visoko stopnjo soglasja, kar
je vsekakor kakovostna novost. Vse kaže, da je Ruska federacija vedno manj prepričana
v svoje globalno poslanstvo iz sovjetskih časov, kar samo potrjuje dokončen zaton
izrodele mesijanske vizije brezbožnega komunizma. Kot negativna potrditev tega dejstva
pa je zaostreno zatiranje kitajskih oblasti disidentov v svoji državi pred letnimi
olimpijskimi igrami. Kazno pa je, da tudi tam niso več tako prepričani v svoj prav,
kot so bili še pred kakšnim letom, kar pomeni, da je jasen pristop slovenske vlade
kot predsedujoče Evropski uniji ob dogodkih v Tibetu na neki politični ravni pa le
zalegel. Na gospodarski ravni pa smo v zadnjih mesecih priče naravnost skrivnostnemu
pojavu, da je namreč več kot sto odstotna podražitev surove nafte na svetovnem trgu
v gospodarsko razvitih državah do sedaj sprožila le za kakšen odstotek višjo inflacijo,
po drugi strani pa je naravnost ogrozila skokoviti razvoj nekaterih azijskih gospodarstev.
Največ koristi izmed držav izvoznic nafte pa ima do sedaj, kar je tudi presenetljivo,
Ruska federacija, kar je bilo malo pričakovano. Na Slovenskem smo v teh dneh
priče dvem novostim. Prva je zaskrbljujoča, namreč skokovito bogatenje nekaj bogatašev
na račun gospodarsko najbolj ranljivega dela prebivalstva, ki tone v vedno večjo stisko,
če politika ne bo posegla. Ne pravimo država, ampak politika, predvsem tisti, ki tako
bogatenje izsiljujejo. Bolj pomembna pa je druga novost. Ta pa se kaže v dobrem vodenju
Evropske zveze in sodobnem razumevanju ter nakazovanju rešitev za velike svetovne
probleme. Predsedovanje Slovenije Evropski zvezi, vodenje posameznih resorskih srečanj
slovenkih ministrov, dogovarjanja in zastavljanja novih vsebinskih procesov in še
kaj, vse to poteka tako učinkovito, kakor da bi to vodile vlade in diplomacije držav
z večstoletno državniško izkušnjo in zgodovino. V vsem tem pa je najbolj obetavno
to, da so nekatera stališča slovenske vlade in politike zelo jasno in prepričljivo
podana in utemeljena, kot da bi imeli za seboj stoletno državniško izkušnjo.