Celjska škofija in pogovor z njenim Ordinarijem

CELJE (sreda, 26. marec 2008, RV) – V Celje je bil sedež škofije že v antiki. Izredne razmere, ki so v Cerkvi nastopile v 16. stoletju, zlasti po nastopu Martina Lutra in hitrem širjenju reformacije, so zahtevale izredne ljudi in ukrepe. Med prenovitvenimi škofi po tridentinskem cerkvenem zboru ima za začetek katoliške reorganizacije in prenove na Slovenskem pomembno mesto ljubljanski škof Janez Tavčar (1580-97), ki je takrat predlagal ustanovitev škofije v Celju. Nadvojvoda Karel je predlog podprl in ga posredoval papežu Gregorju XIII. Vendar se je oglejski patriarh odločno takšnemu načrtu uprl, ker ni želel, da bi se omejila njegova oblast na ozemlju, kjer je sicer bil popolnoma brez vpliva in moči.
Dolga stoletja je bil v Celju sedež savinjskega arhidiakonata. V 19. stoletju se je Celje omenjalo kot škofijski sedež v pogovorih o prenosu sedeža lavantinske škofije na bolj strnjeno slovensko področje.
Slovesnost ob razglasitvi nove škofije in umestitvi njenega škofa Antona stresa je bila 21. maja 2006 na Glavnem trgu v Celju. Na začetku je celjski opat Marjan Jezernik prebral Pismo svetega očeta Benedikta XVI. o ustanovitvi škofije, ki ga je v mesto prinesel apostolski nuncij Santos Abril y Castelo. V pismu je zapisano, da sveti oče ustanavlja novo škofijo v Celju, za njenega škofa pa imenuje pomožnega škofa mariborske škofije Antona Stresa. Za stolnico celjske škofije je izbrana cerkev sv. Danijela v Celju.
Škof dr. Franc Kramberger je na slovesnosti povedal, da je Celje častitljivo mesto v slovenski zgodovini, pred 160 leti pa je to mesto zaznamoval blaženi škof Anton Martin Slomšek, ki je v Celje prišel kot opat. Po Krambergerjevem mnenju si častitljivo mesto zasluži škofijo, na njenem območju pa se je med drugo svetovno vojno in po njej rodilo tisoče in tisoče mučenikov, ki so izkazali ljubezen do svoje domovine. "Morda bo poslanstvo te škofije sprava, ki prav v celjski škofiji ima slovenske dimenzije," je še dejal Kramberger.
Novi celjski škof dr. Anton Stres pa je dejal, da se v tem zgodovinskem trenutku, ko Celje po 1400 leti ponovno postaja škofijsko mesto, poraja zavest, da sta tukaj pred 1700 leti živela dva velika svetnika, in sicer sveti Maksimilijan Celjski in blaženi Slomšek. Poudaril je tudi tri temeljne drže, iz katerih bodo izhajala dejanja škofije v prihodnosti oziroma se je zavzel za zaupanje, sodelovanje in veselje.
Škofija Celje se razteza na površini 2.700 km2 (približno 12 % Slovenije), šteje 290.900 prebivalcev, od katerij jih je katoličanov: 237.000 (81,9 % prebivalcev nove škofije). V škofijo je inkardiniranih 111 duhovnikov, stalna diakona sta 2, bogoslovcev pa ima 9. V škofiji deduje 24 redovnikov in 34 redovnic. Župnij je 112, župnijskih cerkva pa 110. Podružničnih cerkva je 223. Župnije so razdeljene na 11 dekanij.
Pogovor s celjskim škofom: dr. A. Stresom: