Avdienca Svetega očeta

VATIKAN (sreda, 19. marec 2008, RV) – Sveti oče je tudi danes imel praktično dve avdienci, eno v baziliki sv. Petra, kjer je skupaj sprejel mlade iz Italije in nekaj tisoč študentov iz vsega sveta, ki študirajo na univerzah in visokih šolah, ki jih vodijo člani Prelature Opus Dei. Nekaj tisoč njihovih študentov namreč vsako leto veliki teden preživi v Rimu, kjer so dopoldne zbrani na Mednarodnem študentskem kongresu, popoldne pa sodelujejo pri papeških bogoslužnih slavjih velikega tedna. Na ta način sodelujejo v skupnih molitvah Cerkve, se kulturno in drugače bogatijo in si izmenjujejo izkušnje iz raznih dežel in visokošolskih ustanov, ki jih vodijo člani Opus Dei.
Dragi mladi, je dejal sveti oče v krajšem nagovoru v baziliki sv. Petra, bodite kvas upanja v svetu, ki ga žeja po Kristusu, tudi takrat, kadar se tega niti jasno ne zaveda. Vi veste, da le resno osebno prizadevanje, navdihnjeno z evangeljskimi vrednotami, lahko dostojno odgovori na velike izzive sedanjega časa. Vsako pristna kultura pomaga oblikovati vest in spodbuja osebo, da preseže samo sebe, da bi lahko izboljšala družbo. Tako je vsakdo odgovoren pred resnico in mora sam sebe postaviti v službo resnici. Da boste mogli spremeniti ta svet, si najprej prizadevajte spremeniti sami sebe s pomočjo bogatega zakramentalnega življenja, posebno še po zakramentu sprave in pogostem prejemanju sv. obhajila. Vsakega od vas in vaše družine izročam Devici Mariji, ki je vedno motrila obličje svojega Sina Jezusa. Na vsakega od vas pa tudi kličem varstvo sv. Josemaria in vseh svetnikov vaših dežel in vam iz srca želim blagoslovljeno Veliko noč, je dejal sveti oče študentom iz univerz in visokih šol, ki jih vodijo člani Prelature Opus Dei.
V dvorani Pavla VI. je sveti oče sprejel vernike iz vseh celin sveta in skupaj z njimi razmišljal o nekaterih vidikih velikonočnega tridnevja. Od jutri naprej bomo podoživljali svete dneve odrešenja, kot bogoslužje imenuje praznike odrešenja. Ti trije dnevi, je dejal papež, so srce bogoslužnega leta in življenja Cerkve. Na veliki četrtek se Cerkev spominja zadnje večerje, med katero je Jezus ustanovil Evharistijo in nam zapustil novo zapoved bratske ljubezni. Pred tem slovesnim spominom pa v vseh stolnicah po svetu škofje darujejo krizmeno mašo, med katero s svojimi duhovniki obnovijo obljube, ki so jih dali ob mašniškem posvečenju. Na veliki petek se spominjamo Jezusovega trpljenja, križanja in smrti. Cerkev v zbranosti premišljuje o veliki skrivnosti zla in greha, ki tlači človeštvo in se ob branju odlomkov iz Svetega pisma in bogoslužnih dejanj v njihovi luči ponovno napoti k trpečemu Odrešeniku. Vsa ta pobožna izročila imajo samo ta namen, da bi v duše vernikov vtisnila iskreno željo resnično sodelovati pri Kristusovi odrešilni daritvi. Veliko soboto pa zaznamuje globok molk, ko kristjani skupaj z Marijo vztrajajo v molitvi in premišljevanju ter pričakujejo vstajenje. Pri tem ima veliki pomen zakrament sprave, ki je nujno potrebna pot očiščevanja in priprave na praznik Vstajenja. Velikonočno bdenje nas uvede v najbolj pomembno nedeljo cerkvenega leta: v dogodek Kristusovega vstajenja, je poudaril sveti oče. V nočni temi Cerkev sprejme luč in premišljuje o obljubi dokončne osvoboditve iz suženjstva greha in smrti, ki jo vsebuje Sveto pismo. Sredi praznovanja odešujoče moči velikonočne skrivnosti podeli zakrament krsta katehumenom.
V teh dneh naše življenje odločno usmerimo k velikodušnemu in prepričanemu življenju po božji volji. Obnovimo naš da Božji volji, kot je to storil Jezus s svojo daritvijo na križu. Vemo, da sovraštvo, razdeljenosti in nasilje nikoli nimajo zadnje besede v zgodovinskih dogodkih. Naj naša udeležba pri teh slavjih poglobi naše spreobrnjenje h Kristusu, posebno še po zakramentu sprave in prejemu obhajila v upanju na vstajenje, skupaj s trpečimi brati in sestrami po svetu, je zaključil sveti oče svojo današnjo katehezo o velikonočnem tridnevju.
Po pozdravih vernikov v raznih jezikih je sveti oče na vse naslovil poziv za Tibet. Z veliko tesnobo spremlja novice, ki v teh dneh prihajajo iz Tibeta. Njegovo očetovsko srce je žalostno vpričo trpljenja tolikih oseb. Skrivnost Jezusovega trpljenja in smrti, ki ju podoživljamo v Velikem tednu, nam pomaga, da smo posebno občutljivi za njihovo stanje, je dejal papež.
Z nasiljem, je nadaljeval sveti oče svojo poziv za Tibet, se problemi ne rešujejo, ampak se samo zapletajo. Vabim vas, da se mi pridružite v molitvi. Vsemogočnega Boga, ki je vir luči, prosimo, naj razsvetli razum vseh in vsakemu podari pogum, da izbere pot dialoga in strpnosti, je zaključil papež Benedikt XVI. svoj poziv za Tibet.