Kitajska ni več na seznamu držav največjih kršiteljic človekovih pravic
RIM (ponedeljek, 17. marec 2008, RV) – Kitajske ni več na seznamu tistih držav, ki
najhuje kršijo človekove pravice, kažejo podatki iz poročila o človekovih pravicah
za leto 2007, ki ga je izdalo ameriško zunanje ministrstvo. V poglavju o stanju na
področju človekovih pravic na Kitajskem je rečeno, da so se razmere izboljšale, a
je državi v poročilu kljub temu izrečena graja. Kitajska vlada je namreč skopa z informacijami
o človekovih pravicah in izvaja nadzor nad versko svobodo, denimo v Tibetu, je ugotovilo
ameriško zunanje ministrstvo, ki oblastem prav tako očita povečevanje omejevanja svobode
govora in medijev ter vse večji nadzor nad zasebno uporabo spleta, obtožuje pa jo
tudi prisilne politike o omejevanju rojstev, ki v nekaterih primerih vodi v prisilne
splave in sterilizacijo. Izboljšave na področju človekovih pravic na Kitajskem
pa mnogi novinarji in politični komentatorji povezujejo z bližajočimi se olimpijskimi
igrami. Azijski raziskovalec Phelim Kine je denimo za Washington Post izjavil, da
so se kršitve človekovih pravic na Kitajskem malo ublažile zaradi bližajočih se olimpijskih
iger. Podobno meni tudi organizacija Novinarji brez meja, ki je tudi zatrdila, da
bi Združene države morale najprej doseči pozitivne ukrepe s strani Kitajske in jo
šele nato umakniti s seznama držav najhujših kršilk človekih pravic. Newyorški Times
je v enem od nedavnih komentarjev poudaril, da v predolimpijskem času organizacije
za človekove pravice vselej protestirajo zaradi pridrževanja odpadnikov, oblasti pa
obtožujejo, da pred začetkom iger hočejo zatreti vsakršno naprotovanje. Isti časopis
še piše, da je Kitajska v zadnjem času zaprla 51 disidentov, ki so protestirali prek
spleta, Novinarji brez meja pa pravijo, da je Kitajska lansko leto blokirala več kot
2.500 spletnih strani. Agencija Associated Press je minuli teden poročala, da
se je Kitajska na graje in kritike ameriškega ministrstva za zunanje zadeve odzvala
borbeno in sovražno. Sama je izdajala svoje poročilo o stanju na področju človekovih
pravic, v katerem trdi, da so človekove pravice ogrožene v Združenih državah Amerike.
Drugo problematično področje na Kitajskem je verska svoboda. Številna nedavna
poročila in opažanja kažejo, da so se razmere zaostrile. Časopis Washington Post je
januarja poročal, da so kitajski uradniki sicer odprti za vero, vendar da jo še vedno
želijo obvladovati z uradnimi smernicami. Uradno znamenje sprejemanja vere je bila
fotografija, na kateri se rokujeta kitajski komunistični voditelj Hu Jintao in generalni
tajnik Kitajske domoljubne katoliške zveze. Fotografijo je namreč na naslovnici objavil
partijski časopis People's Daily. Zveza za pomoč Kitajski je februarja objavila dokument,
v katerem opozarja, da se je preganjanje na Kitajskem v minulem letu povečalo, prav
tako pa je naraslo tudi število pridržanih oseb. Raziskava se je osredotočila na razmere
v tako imenovanih hišnih cerkvah, kot imenujejo manjše verske skupine, pretežno prostestantske,
ki ne upoštevajo vladnih navodil za verske obrede. Zveza za pomoč Kitajski je ugotovila,
da je lansko leto bilo priprtih več oseb iz teh skupin kot leto poprej, kitajska vlada
pa je kaznovala in izgnala tudi številne krščanske misijonarje. Problematični
pa ostajajo tudi odnosi med Svetim sedežem in Kitajsko, še posebej pri imenovanju
škofov. Rešitve za neslogo se še naprej iščejo, čeprav se vsi zavedajo, da bo težko
ugotoviti, kaj se v azijski državi pravzaprav dogaja. Prvi zgodovinski korak k prijaznejšim
odnosom je bilo papeževo pismo kitajskim vernikom, škofom, duhovnikom, redovnicam
in redovnikom. Benedikt XVI. je tudi imenoval posebno komisijo za kitajska vprašanja.
Njeno prvo zasedanje potekalo od 10. do 12. marca. Udeležil se ga je tudi kard. Joseph
Zen, škof v Hong Kongu, ki je v pogovoru za italijansko RAI povedal, da so olimpijske
igre, ki bodo avgusta v Pekingu, za Kitajsko sijajna priložnost za izboljšanje razmer
na področju človekovih pravic. Kard. Zen je še izrazil upanje, da bosta Sveti sedež
in Kitajska kmalu vstopila v novo dobo medsebojnih odnosov.