Nadškof Silvano Tomasi govoril na 7. zasedanju Sveta za človekove pravice pri Združenih narodih.

ŽENEVA (sreda, 12. marec 2008, RV) – Nadškof Silvano Tomasi, apostolski nuncij in stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih v Ženevi, je včeraj spregovoril na 7. zasedanju Sveta za človekove pravice pri Združenih narodih. Predmet razprave je se je nanašal na področje podpore in zaščite vseh človekovih pravic, državljanskih, političnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih, vključno s pravico do razvoja.
Nadškof Tomasi je predstavil pogled Svetega sedeža na poročilo o pravici vsakega človeka do fizičnega in duševnega zdravja, ki je temeljnega pomena za stalni razvoj, zmanjševanje revščine in za gospodarsko blagostanje. Kakor trdi konstitucija Svetovne zdravstvene organizacije, sega definicija zdravja onkraj medicinskega posredovanja in družbenih determinant in vključuje celostno fizično, duševno in družbeno blagostanje ter ne le odsotnost bolezni. Sveti sedež pa med pogoji, ki zagotavljajo polno uživanje pravice do zdravja, priznava tudi duhovno podporo, je izpostavil nadškof Tomasi. Osvetlil je tudi položaj zdravstvenih sistemov, med katere se prištevajo vse organizacije, posamezniki in dejavnosti, katerih osnovni namen je podpora, vzpostavitev ali vzdrževanje zdravja. Pri tem pa je poudaril, da so verske organizacije prav tako pomembni vlagatelji v infrastrukturo na področju zdravstvene oskrbe in prevzemajo veliko odgovornost in breme pri delu z najbolj revnimi ljudmi. Nadškof Tomasi je opozoril, da so dejavnosti, ki so zastavljene na verski osnovi, največkrat izključene iz načrtovanja zdravstvenih dejavnosti na državni in lokalni ravni, prav tako pa so prikrajšane za pravično razdeljevanje finančnih virov, ki prihajajo iz državnih in mednarodnih fondov. Finančna podpora bi pripomogla k lažjemu vzdrževanju organizacij, strokovnemu usposabljanju osebja in spoprijemanju s svetovnimi pandemijami, kot so HIV, tuberkuloza, malarija in druge bolezni, ki najpogosteje prizadenejo najrevnejše družbene sektorje.
Nadškof Tomasi je v svojem govoru naredil še velik poudarek na pravici do življenja tistih, ki so najbolj ranljivi in popolnoma odvisni od zaščite drugih. Izpostavil je še nerojene otroke in obolele za neozdravljivimi in težkimi boleznimi. Sveti sedež upa, je dejal nadškof Tomasi, da se sklicevanje na »nujno porodniško oskrbo« ne bo nikoli izrabljalo za upravičenje nasilne prekinitve človeškega življenja pred rojstvom, in da se sklicevanje na »dolžnost države za zagotavljanje minimalne zdravstvene oskrbe« ne bo nikoli izrabljalo za odrekanje nujne zdravstvene pomoči težko bolnim.
Ob koncu govora je nadškof omenil mednarodno sodelovanje in čezmejna vprašanja, ki se nanašajo na področje zdravstvene oskrbe in pri tem izpostavil begunce, migrante in razseljene ljudi, ki nimajo dostopa do najbolj temeljne zdravstvene oskrbe. Ponovno je izpostavil vlogo verskih organizacij, ki z nudenjem pomoči, ne glede na državno ali etnično pripadnost oseb, zapolnjujejo pomembno vrzel na tem področju.