Avdienca Svetega očeta

VATIKAN (sreda, 5. marec 2008, RV) – Današnje srečanje svetega očeta z verniki z vsega sveta je potekalo v dveh delih. Italijansko govoreče je papež sprejel v baziliki sv. Petra. Med njimi je bilo veliko mladih, ki obiskujejo šole in vzgojne ustanove, ki jih vodijo redovnice ali druge cerkvene ustanove. Sveti oče je odrasle pozval k velikodušni pripravi na velikonočne praznike, učencem in dijakom je povedal, naj se v stiku z raznimi karizmami navdihujejo prav ob njih, študente pa je pozval, naj okrepijo svojo predanost Evangeliju, da bodo razpoloženi in pripravljeni vršiti Gospodovo voljo. Sveti Duh pa naj v vse vlije veliko pravega veselja in vas napolni s svojimi darovi, je dejal sveti oče.
Papež Beneditk XVI. je svojo katehezo o svojem daljnjem predhodniku sv. Leonu Velikem razvil v avli Pavla VI. Na začetku svoje kateheze je dejal, da je bil sv. Leon Veliki eden najbolj vplivnih papežev v zgodovini Cerkve. Za cerkvenega učitelja ga je razglasil papež Benedikt XIV. leta 1754. Sv. Leon Veliki je tudi prvi papež o katerem je ohranjen njegov nauk, ki so ga mnogi poslušali. Doma je bil v Toskani, okrog leta 430 je postal diakon in je polagoma prevzemal zelo odgovorna poslanstva v Cerkvi. Tako je bil poslan v Galijo, današnjo Francijo, da bi tam uredil zelo zapletene okoliščine. Med svojim bivanjem v Galiji je zvedel za smrt papeža Siksta III. in leta 440 bil poklican, da postane njegov naslednik, Rimski škof. Čas njegovega papeževanja je bil zelo kočljiv in nemiren v Rimu samem in sicer. To je bilo obdobje barbarskih vpadov, ko je moral braniti mesto Rim pred notranjimi in znanjimi nasprotniki, obdobje slabitve moči rimski cesarjev in dolge družbene ter gospodarske krize. Najbolj zgovoren dogodek iz časa njegovega papeževanja je bilo srečanje z vodjo Hunov Atilo v Mantovi leta 452. Za papeža Leona je bilo to srečanje v bistvu prizadevanje za mir, čeprav je bil dve leti pozneje Rim izropan, ne pa požgan.
V Cerkvi je papež Leon Veliki najbolj znan po svojih slovitih govorih, v katerih je svojo zgovornost postavil v službo resnici v ljubezni. Ta papež je utrjeval prvenstvo Rimskega škofa kot Petrovega naslednika tako na Zahodu kot na Vzhodu je gojil edinost v Cerkvi tako na Zahodu kot na Vzhodu z veliko modrostjo, dušnopastirsko občutljivostjo ter preudarnostjo. Zelo je bil pozoren na potrebe v vsaki krajevni Cerkvi. V enem do pisem škofu v Carigradu je odločno je oznanjal vero v Jezusa Kristusa pravega Boga in pravega človeka. Pismo je bilo pozneje prebrano na koncilu v Kalcedoniji leta 451 in so ga koncilski očetje potrdili z vzkliki: »Peter je govoril po Leonovih ustih!« V istem pismu je Leon Veliki tudi zatrdil, da Gospodovo učlovečenje ne sme ostati tuje človeštvu, ampak naj nas reši naših grehov. Iz njegovih zapisanih govorov in pisem še vedno veje gorečnost in ljubezen pastirja Cerkve ter njegova teološka globina in jasnost. Naj nas njegov zgled vedno spominja na dejstvo, da je srečanje z Bogom v Kristusu vir našega veselja in odrešenja, je zaključil sveti oče svojo današnjo katehezo o svetem papežu Leonu Velikem,
Po katehezi in pozdravih svetega očeta v več jezikih, je slovenski zgodovinar dr. France Dolinar med pozdravi posameznikov s svetim očetom, izročil papežu Benediktu XVI. obsežno študijo Ljubljanski škofje. To je prva knjiga, v kateri so zbrani življenjepisi, podatki, portreti in druge zgodovinske zanimivosti o vseh cerkvenih dostojanstvenikih, ki so od leta 1462 vladali ljubljanski škofiji. Doslej jih je bilo štiriintrideset. Sveti oče je darilo prijazno sprejel in se z avtorjem študije zadržal v krajšem pogovoru.