Santo Padre ricev I gruppo dei Presuli di Guatemala

VATIKAN (ponedeljek, 3. marec 2008, RV) – Papež Benedtikt XVI. je dopoldne sprejel prvo skupino škofov iz Gvatemale, ki so na uradnem obisku Ad limina Apostolorum v Vatikanu. Prejšnji teden so končali svoj obisk škofje iz San Salvadorja. Do konca leta pa bodo prišli še člani 12 škofovskih konferenc iz držav Latinske Amerike in Karibov. Tako se bo letos v Rimu zvrstilo 14 škofovskih konferenc iz Latinske Amerike in Karibov od skupaj 22. Lahko rečemo, da so letošnjem letu v Vatikanu v ospredju Latinska Amerika in Karibi, kakor je veliko pozornost pritegnilo 5. splošno zasedanje škofovskih konferenc Latinske Amerike in Karibov v Aparacidi v Braziliji, ki se ga je udeležil tudi papež Benedikt XVI.
Srednjeameriška Republika Gvatemala meri 109.000 kvadratnih kilometrov in šteje 12.300.000 prebivalcev. Po etničnih skupinah 40% prebivalstva pripada amerindinom, 30% so metici, 15% kreoli in Evropejci, drugim skupinam pa pripada 14% prebivalstva. Uradni jezik je španščina, govorijo pa več maya narečij. Glede na veroizpoved je 81,2% katoličanov, nekaj je tudi protestantov, ostali pa pripadajo indijanskim verskim skupinam. Po stopnji gospodarskega in človeškega razvoja je Republika Gvatemala na 118. mestu od 207 držav, kolikor jih je na svetu.
Pred prihodom španskih kolonizatorjev v 16. stoletju, so na področju današnje Gvatemale živela plemena maya. Kolonija je ostala do leta 1821, ko se je odcepila od Španije in je bila v letih od 1823 do 1839 članica Zveze Združenih držav Srednje Amerike. Leta 1839 je ponovno razglasila samostojnost in so ji potlej vladale razne diktature. V času diktatorja Justa Rufino Barriosa od 1873 do 1875 se je dežela modernizirala in prešla pod vpliv ZDA, ko so ameriške multinacionalke pokupile 80% ozemlja. Vlada Jacoba Guzmana je leta 1944 izvedla revolucijo in uvedla agrarno reformo. Z vojaškim udarom leta 1954 je dežela zopet prišla pod vpliv ZDA, kar je trajalo do leta 1985, ko je diktator Rios Montt uvedel novo ustavo, kar pa v bistvu ni spremenilo odnosov oblasti. Prve prave predsedniške volitve so bile komaj leta 1999, zadnje pa so bile leta 2003, na katerih je zmagal Oscar Berger, kandidat velike narodne koalicije. Dežela še vedno tava v veliki revščini, stopnja nasilja in negotovsti se ne manjša, veliki sistemski problemi pa se ne rešujejo. Leta 2004 je vlada uvedla nekakšen proces sprave, pripravila pa je tudi gospodarski program, zlasti na področju turizma in zmanjšanja javne porabe. Stanje spoštovanja človekovih pravic ostaja še vedno kritično, kot je razvidno iz poročila OZN, ki je bilo podano pred nekaj meseci.
Evangelizacija Gvatemale se je začela s prihodom Špancev na začetku 16. stoletja. Med prvimi misijonarji pa so bili dominikanci in jezuiti. Prva škofija je bila ustanovljena 18. decembra 1534, prvi škof pa je bil Francisco Hurtado. Ta je leta 1559 ustanovil prvo Bratovščino svetega Rožnega venca. Danes v Gvatemali delujeta dve metropoliji, 12 škofij in dva apostolska vikariata.