Škof E. Sgreccia, kako naj se že v mladosti pripravljamo na smrt

VATIKAN (četrtek, 28. februar 2008, RV) – Prejšnji teden je v Vatikanu potekal mednarodni kongres Papeške akademije za življenje na temo Blizu neozdravljivo bolnim in umirajočim osebam: znanstveni in etični vidiki. Udeležencem je spregovoril tudi predsednik Papeške akademije za življenje, škof Elio Sgreccia, za tiskovno agencijo Zenit pa je dejal, da se je želel usmeriti na vprašanje, kako živeti misel na smrt takrat, ko si zdrav otrok ali mladostnik.
Obdobje mladosti je škof označil kot najbolj primerno za soočanje s smrtjo, saj je pomembno, da se posameznik pomiri in sprejme dejstvo smrti tekom svojega življenja. Če se o smrti na primeren način razmišlja in vrednoti, tudi samo življenje pridobi na svojem smislu. Nelagodje in zmeda v soočanju z umrljivostjo izhajata iz tega, da se pojem smrt ne dojema kot odprtost k upanju, k pozitivnemu in k ljubezni. Z izrazom »zavračanje« je škof Sgreccia zaobjel težave, ki jih ima današnja družba pri predstavljanju resnice o smrti bolnim osebam. K temu prispevajo sekularizacija, življenje v materialnem blagostanju in daljšanje življenjske dobe v razvitih državah. Posledica tega je beg pred mislijo na smrt in trpljenje. Realnost smrti je skrita, hkrati pa je zdravje izredno poudarjeno kot proizvod in organizacija prostega časa, je dejal škof Sgreccia. Zavračanje smrti je vedno bolj prisotno tudi v sodobni medicini. Med tem ko se jo je v preteklosti sprejemalo kot naravni dogodek na področju same medicine, se danes dozdeva, da smrt pomeni neuspeh in omejenost medicine. Škof Sgreccia je izpostavil, da bi se bilo potrebno bolj ukvarjati z razsvetljujočo skrivnostjo smrti pri mladih ljudeh in tistih, ki uživajo zdravje, in jim prinašati resnico, ki osvobaja. Kdor se pomiri s trpljenjem, lažje pomaga in služi trpečim, bolnim in umirajočim. Gre za svet pozitivne solidarnosti, ki jo gradijo tisti, ki so z ljubeznijo sprejeli svoj lastni križ in drugim pomagajo nositi njihove križe, je dejal Sgreccia. Na drugi strani pa je poudaril, da se z zavračanjem trpljenja razkriva »notranji beg« in tudi »zunanji in družbeni beg«, kar se kaže v praznini, ki obdaja neozdravljivo bolne, v marginalizaciji bolnih in invalidov, v evtanaziji. Zaradi tega je škof Sgreccia prepričan, da je mladim in odraslim potrebno pomagati, da se pomirijo in sprejmejo trpljenje in smrt.