VATIKAN (četrtek, 28. februar 2008, RV) – Dopoldne je sveti oče najprej sprejel zadnjo
skupino škofov iz San Salvadorja, ob koncu sprejemov pa vse člane tamkajšnje Škofovske
konference. Sveti oče je svoj govor zastavil na treh tematikah: družini, borbi zoper
revščino in vzgoji novih rodov. Najbolj je naglasil pomoč družini, da bo celotna družba
lahko obvladala nasilje in podpirala pristno kulturo miru. Družina je nujno potrebna
dobrina za Cerkev in za družbo, pa tudi temeljni dejavnik pri ohranjevanju in utrjevanju
miru. Druga pomembna tematika je bila borba zoper revščino. Papež je z žalostojo
ugotovil, da so mnogi prebivalci zaradi revščine prisiljeni oditi v tujino in si tam
poiskati boljše pogoje za življenje. Ta pojav slabi trdnost zakonskih zvez in družino
kot tako. Na tem mestu je sveti oče pohvalil škofe, da si veliko prizadevajo za spravo
in na ta način tudi blažijo revščino, ki je tudi sad velikih napetosti v družb, kjer
so skupine sprte med seboj. Najgloblji razlog nasilja pa je revščina, pomanjkanje
vzgoje in razdrte družine ter postopno izgubljanje vrednot, ki so do sedaj ljudi povezovale
v dokaj skladno družbo. Vpričo tolike revščine, je nadaljeval papež, je nujno potrebno
izboljšati gospodarski ustroj, da bodo vsi lahko živeli dostojno življenje. Vsekakor
pa ni mogoče spregledati dejstva, da človek ni preprosto proizvod materilanih dobrin
in družbe v kateri živi. Človek potrebuje nekaj več, hrepeni po več, kakor mu lahko
nudi znanost ali katera koli druga človeška pobuda. Tretja pomembna tema papeževega
govora slavadorskim škofom pa je bila vzgoja. Le dobra in vsestranska vzgoja zlasti
mlademu človeku pomaga odkriti lepoto Božjega načrta o človeški ljubezni in mu omogoči,
da dosledno živi pristne vrednote zakonskega in družinskega življenja, pa tudi medsebojnega
spoštovanja in zvestobe. V globinah svojega srca pa ljudje hrepenimo po Bogu, je dejal
papež. Samo Bog lahko poteši človekovo žejo po polnosti življenja, ker nam samo On
daje gotovost brezpogojne ljubezni, ki je močnejša od smrti. Papež je pri tem povdaril,
da je za ljudstvo v San Slavadorju značilna živa vera in globoko versko čutenje. Škofe
je tudi spomnil na tolike misijonarje, na umorjenega škofa Oscarja Romera, ki so v
tej deželi oznanjali evangelij in obrodili bogate sadove krščanskega življenja in
svetosti. Ob koncu je spodbudil škofe, naj pomagajo vernikom, da se srečajo s Kristusom.
Zato pa je potrebno močno molitveno življenje, vztrajno poslušanje božje Besede, redno
prejemanje zakramentov pa tudi globoko poznavanje vsebine vere. Vse to pomaga, da
verniki v krščanskem duhu razsvetlijo družbo v kateri živijo. Papež pa je tudi povabil
škofe naj bodo blizu svojim duhovnikom in redovnikom ter redovnicam in jih duhovno
spodbujajo, da veselo hodijo po poti Bogu posvečenega življenja. Duhovnikova in redovnikova
ljubezen ter zvestoba sta najbolj učinkoviti dušnopastirski sredstvi za prebujanje
novih duhovnih poklicev, je zaključil papež svoj govor škofom iz San Salvadorja.