Sveti oče molil Angel Gospodov s tisoči vernikov na Trgu sv. Petra

VATIKAN (nedelja, 24. februar 2008, RV) – Sveti oče Benedikt XVI. je tudi današnjo opoldansko molitev Angel Gospodov molil na Trgu sv. Petra z nekaj deset tisoč verniki, ki so se ob njegovem kratkem nagovoru poglabljali v sporočilo postenga časa.
Papež je svoj nagovor začel z mislijo, da nas božja beseda na tretjo postno nedeljo vabi, naj se poglobimo v pogovor med Samarijanko in Jezusom. Sv. Avguštin je bil očaran nad opisom tega dogodka, vsebino pogovova in je napisal znameniti komentar. Na kratko je skoraj nemogoče obrazložiti bogastvo te strani v evangeliju. Potrebno jo je večkrat prebrati in o njej osebno premišljevati, se nekako poistovetiti z ženo Samarijanko, ki nekega dne, kot tolikokrat v življenju, gre k vodnjaku in tam sreča Jezusa, ki je utrujen od potovanja. Ta naravnost pove ženi, daj mi piti, in jo s to prošnjo zelo preseneti. Neobičajno je namreč bilo, da bi Jud nagovoril Samarijanko, zlasti še, neznano žensko. Toda začudenje žene se je komaj začelo. Jezus ji je govoril o živi vodi, ki jo bo za vedno odžejala in bo v njej postala izvir vode za večno življenje. Razen tega ji je Jezus pokazal, da natančno pozna njeno življenjsko zgodbo, potem ji razodene, da je prišla ura, da bodo vsi ljudje častili pravega Boga v duhu in resnici, in končno, da je on Mesija.
Vsa ta vsebina se je v pogovoru razodela ob čutnem izkustvu običajne telesne žeje. Velika tematika žeje prevega celoten Janezov evangelij: od srečanja s Samarijanko, do velike preroške napovedi ob šotorskem prazniku, pa vse do križa, ko Jezus, preden umre, pravi, da se je izpolnilo Pismo: Žejen sem (Jn19,28). Jezusova žeja so ena vhodna vrata v skrivnost Boga, ki je postal žejen, da bi nas odžejal, tako kot je postal reven, da bi mi po Njem obogateli. Da, Boga žeja po naši veri in naši ljubezni. Kakor dober in usmiljen oče nam želi vse dobro in to dobro je On sam. Samarijanka pa nasprotno predstavlja bivanjsko nezadovoljstvo tistega, ki ni našel kar je iskal: imela je »pet mož« in sedaj živi z drugim moškim. Njeno prihajanje in odhajanje od vodnjaka, da bi zajela vodo izraža življenje, ki se ponavlja v nedogled in se je v sebi že predalo v usodo. Vse pa se je spremenilo tisti dan, ko se je srečala z Gospodom Jezusom. To srečanje jo je tako pretreslo, da je pustila vrč pri vodnjaku, stekla v vas in ljudem naznanila: Pridite in poglejte človeka, ki mi je povedal vse, kar sem storila. Kaj, če je on Kristus?« (Jn 4,28-29).
Tudi mi odprimo srce, da bo z zaupanje poslušalo Božjo besedo, da se srečamo z Jezusom, kakor se je srečala Samarijanka, z Jezusom, ki tudi nam pravi: Mesija, tvoj odrešenik sem jaz, ki ti govorim!, je zaključil papež svoj nagovor pred opoldansko molitvijo.