Sveti oče posvetil dvorišče sv. Gregorju »Razsvetljevalcu«

VATIKAN (petek, 22. februar 2008, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes svoj zadnji sprejem opravil na dvorišču na severni strani bazilike sv. Petra, kjer v eni od niš stoji kip sv. Gregorja Razsvetljevalca, ki je prvi oznanil evangelij Armencem. Kip so postavili nekaj mesecev pred smrtjo papeža Janeza Pavla II. Danes pa so dvorišče, ki se nahaja med severno steno bazilike in Sikstinsko kapelo, oziroma Apostolsko palačo, poimenovali Dvorišče sv. Gregorja Razsvetljevalca.
Ob svetem očetu so se k slovesnosti zbrali mnogi kardinali, nadškofje, škofje iz Rima in Armenije, predstavniki Armenske apostolske cerkve, ki ni v edinosti z Rimsko cerkvijo, predstavniki armenskih in italijanskih oblasti in predstavniki Armencev po svetu.
To je vsekakor zgodovinska okoliščina, je dejal papež Benedikt XVI. v krajšem govoru, ki je povod za srečanje tukaj ob grobu apostola Petra, da bi se spomnili na še enega velikega svetnika, ki mu posvečamo to dvorišče. Z veseljem naj spomnim, da je moj častitljivi predhodnik Janez Pavel II. blagoslovil kip sv. Gregorja Razsvetljevalca in ga postavil na ta prostor le nekaj mesecev pred svojo smrtjo. Ta veliki svetnik je pred 17-stoletji pokristjanil Armence, ki so postali prvo ljudstvo, ki se je uradno razglasilo za krščansko ljudstvo. Spreobrnjenje Armencev je bil dogodek, ki je v globini zaznamoval armensko identiteto ne le na osebni ravni, ampak na ravni celotnega naroda. Izraz »Razsvetljevalec«, kakor imenujete vašega priljubljenega svetnika, postavlja v ospredje dvojno vlogo sv. Gregorja v zgodovini spreobnjenja armenskega ljudstva. »Razsvetljenje« v krščanskem izrazoslovju namreč pomeni prehod iz teme v Kristusovo luč. V resnici je Kristus veliki »Razsvetljevlec«, ki izžareva svojo luč na vse, kar biva, in vse, ki ga sprejmejo in zvesto hodijo za njim. Beseda »razsvetljenje« pa ima v armenskem okolju še en pomen. Pomeni namreč luč, ki prihaja iz širjenja kulture s pomočjo poučevanja. In to nam takoj da misliti na tiste menihe – učitelje, ki so po zgledu sv. Gregorja, nadaljevali oznanjevanje in na ta način širili luč evangeljske resnice, ki človeku razodeva resnico o njegovem bitju in načinu bivanja ter sprošča bogate kulturne in duhovne silnice.
Na koncu svojega govora se je sveti oče zahvalil vsem, ki so se udeležili slovesnosti poimenovanja Dvorišča sv. Geregorja Razsvetljevalca, in jih povabil, da molijo za armensko ljudstvo na priprošnjo tega velikega in zaslužnega sina, da bi armensko ljudstvo še naprej hodilo po poteh vere in se tudi v prihodnjih stoletjih prepustilo voditi Kristusu in njegovemu Evangeliju, ki je neizbrisno zaznamoval armensko kulturo.