LJUBLJANA (ponedeljek, 18. februar 2008) - V sredo bo minilo petnajst let od ustanovitve
samostojne Slovenske škofovske konference. Slovenski škofje so bili do ustanovitve
samostojne Slovenske škofovske konference 20. februarja 1993 z drugimi škofi na področju
nekdanje Jugoslavije povezani v Jugoslovansko škofovsko konferenco, znotraj katere
je bila 20. junija 1983 ustanovljena Slovenska pokrajinska škofovska konferenca. Slovenski
škofje so 25. julija 1992 pripravili osnutek statuta samostojne Slovenske škofovske
konference. Papež Janez Pavel II. je po pridobitvi pozitivnega mnenja Kongregacije
za škofe in Urada za odnose z državami pri Državnem tajništvu Svetega sedeža, 19.
februarja 1993, v skladu z normami in določbami cerkvenega prava potrdil statut samostojne
Slovenske škofovske konference, 20. februarja 1993 pa je Kongregacija za škofe izdala
dekret o njeni ustanovitvi. S tem je Cerkev na Slovenskem dobila večjo pravno trdnost
in samostojnost. Škofovska konferenca je zbor škofov kakega naroda ali določenega
ozemlja, ki v medsebojni edinosti in hierarhični povezanosti z rimskim papežem ter
v skladu z Zakonikom cerkvenega prava, statutom in drugimi pravnimi normami izvršuje
nekatere naloge v blagor vernikov na ozemlju lastne škofovske konference. Po statutu
so člani Slovenske škofovske konference vsi krajevni in pomožni škofje, ki jim je
v okviru lastne škofije zaupano posebno poslanstvo, medtem ko apostolski nuncij ni
njen član. Naknadno je bil za člana imenovan upokojeni beograjski nadškof in metropolit
msgr. dr. Franc Perko. Upokojeni škofje nimajo odločujočega glasu, lahko pa so povabljeni
na plenarna zasedanja. Vsaka konferenca izvoli predsednika in njegovega namestnika
ter generalnega tajnika. Dne 3. septembra 1999 je bil prvotno potrjeni statut
Slovenske škofovske konference dopolnjen z dvema dodatnima členoma. Prvi predsednik
Slovenske škofovske konference je bil pokojni ljubljanski nadškof in metropolit dr.
Alojzij Šuštar (1993–1997), drugi predsednik ljubljanski nadškof in metropolit dr.
Franc Rode, sedanji prefekt Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe
apostolskega življenja (1997–2004), tretji od 7. decembra 2004 dalje mariborski škof
msgr. dr. Franc Kramberger, četrti pa od 16. marca 2007 dalje ljubljanski nadškof
in metropolit msgr. Alojz Uran. Statut med drugim ureja naravo in namene škofovske
konference, plenarna zasedanja, določa stalni svet škofov, naloge tajništva ter druge
službe in komisije, ki po presoji konference zagotavljajo bolj učinkovito delovanje.