VATIKAN (nedelja, 17. februar 2008, RV) – K opoldanski molitvi s svetim očetom na
Trgu sv. Petra v Vatikanu, se je kljub hladnemu a sončnemu dnevu zbrala velika množica
ljudi. Papež Benedikt XVI. se je na začetku svojega govora pred molitvijo Angel Gospodov
zahvalil vsem, ki so ta teden, ko je s člani Rimske kurije opravljal duhovne vaje,
zanj in za Cerkev molili. Druga postna nedelja pa nas vodi po poti spokornosti.
Današnje bogoslužje nas vabi, da razmišljamo o izrednem dogodku Jezusovega spremenjenja
na gori. Sijaj Jezusovega spremenjenega telesa je predpodoba velikonočne skrivnosti,
predvsem pa slavnega vstajenja. Po eni strani vidimo Jezusa pravega in popolnega človeka,
ki z nami deli celo skušnjave, po drugi pa ga motrimo kot Božjega Sina, ki pobožanstvuje
človeštvo. Prva in druga postna nedelja sta v nekem smislu dva temeljna stebra na
katerih stoji zgradba postnega časa vse do Velike noči. Še več na tem temlju stoji
celotno krščansko življenje, ki ga v bistvu tvori velikonočni dinamizem, ki nam omogoča
prehod iz smrti v življenje. Gora tabor, kot tudi Sinaj, je kraj božje bližine.
Je povzdignjen prostor nad vsakdanjost, kjer se diha čisti zrak stvarjenja. Gora Tabor
je kraj molitve, kjer stojimo preg Gospodom, kot Mojzes in Elija, ki sta se prikazala
ob poveličanem Jezusu in sta z Njim govorila o njegovem odhodu v Jeruzalem, kjer se
bo zgodila velikonočna skrivnost. Spremenjenje na gori je dogodek molitve. Ko namreč
Jezus moli, se poglablja v Boga, se z njim v globini zedinjuje, s svojo človeško voljo
sprejema voljo ljubečega Očeta in ta luč ga prešine do take mere, da se vidno pokaže
resnica njegovega bistva, da je Bog, Luč od Luči. Tudi Jezusova oblačila postanejo
bela in bleščeča. To nam daje misliti na krst in na belo oblačilo, ki ga položimo
na krščenca. Kdor se prerodi v krstu, je poln luči in je vnaprej deležen nebeškega
bivanja, kar knjiga Razodetja predstavi s simbolom belega oblačila. In to je ključna
točka: spremenjenje na gori je predokus vstajenja, ki pa predpostavlja smrt. Jezus
je apostolom razodel svojo slavo, da bi imeli moč soočiti se s pohujšanjem križa in
bi razumeli, da je pred vstopom v Božje kraljestvo potrebno prestati mnoge stiske.
Očetov glas, ki se sliši z višave, razglasi Jezusa za svojega ljubljenega Sina, kakor
pri krstu v Jordanu. Vendar doda: Njega poslušajte. Da bi vstopili v večno življenje,
je potrebno poslušati Jezusa, mu slediti na poti križa, in kot On, nositi v srcu upanje
na vstajenje. Spe salvi, odrešeni v upanju. Danes pa lahko rečemo: Spremenjeni v upanju.
Sedaj se obrnimo k Mariji, je zaključil papež svoj nagovor pred molitvijo Angel
Gospodov, in prepoznajmo v Njej spremenjeno človeško bitje, ki ga je v notranjosti
spremenila Kristusova milost in se v postu prepustimo njenemu vodstvu po poteh vere
in radodarnosti. Po molitvi Angel Gospodov je papež izrazil svojo skrb zaradi
napetostih v Libanonu. Država že skoraj tri mesece ne more izvoliti svojega predsednika.
Vsi iščejo predsednika, ki bi ga vsi sprejeli in bi na ta način presegli obstoječo
razdeljenost. Žal, pa ne manjkajo tudi razlogi za skrb, zlasti zaradi nenavadnega
besednega nasilja, pa tudi zato, ker nekateri že segajo po orožju in naklepajo fizično
uničenje nasprotnikov. Skupaj s patriarhom v Libanonu in s tamkašjnjimi škofi, vas
pozivam, da se pridružite moji prošnji Naši Gospe iz Libanona, da vlije poguma libanonskim
državljanom, posebno še politikom, da si vztrajno prizaevajo za spravo, resnično iskren
dialog, mirno sožitje in za dobro domovine, ki bi ji vsi želeli dobro, je zaključil
sveti oče svoj poziv za mir v Libanonu.