Duhovna misel p. Vilija Lovšeta za 1. postno nedeljo

PRIDIGA (sobota, 9. februar 2008, RV) - Danes te vabim, draga poslušalka in spoštovani poslušalec, da poskušava z razmišljanjem o Jezusovih skušnjavah globlje dojeti njegovo notranje dogajanje.
Tri Jezusove skušnjave ustrezajo trem skušnjavam izraelskega ljudstva v puščavi. Ustrezajo tvojim in mojim vsakodnevnim skušnjavam. Te tri skušnjave so lakota, žeja in malikovanje zlatega teleta. Z vprašanjem »Če si Božji Sin« skušnjavec hoče Jezusa prevarati, da bi začel dokazovati, da je Božji Sin. Govori mu, da mu ljudje ne bodo verjeli, če tega očitno ne dokaže. Bog pa je Bog prav zato ker nikdar ne poskuša tega dokazovati. Nima nobene potrebe, da bi to komurkoli dokazoval.
Še močnejša skušnjava napada Jezusovo poslanstvo in nalogo na tem svetu. Hudič ga pritiska in prepričuje, da bi svoje poslanstvo izvršil na napačen način, na sebičen način, sebi v prid. Jezusu prišepetava: »Ali hočeš rešiti ljudi? Ni učinkovitejšega sredstva za to kot je ta, da jih nasitiš in odžejaš.
V drugi skušnjavi mu predlaga naj se pred začudenimi očmi vseh vrže dol s stolpa ter s pomočjo angela nežno pristane. Pravi Hollywoodski znanstvenofantastični filmski prizor, ki mu danes že skoraj vsi verjamemo. Tak čudež bi vse prepričal, morda tudi tebe in mene. Lažnivec Jezusu z vso močjo laže: »Če se vržeš dol in narediš spektakularni show, ti bodo vsi verjeli, da si res Mesija in da morajo iti za teboj. Ali si ne prizadevaš ves čas prav za to, da bi ti vsi sledili?«
Pokvarjen namen, ki ga ima hudič z vsemi tremi skušnjavami je razkrinkan pri tretji skušnjavi. Če bi Jezus prvi in drugi skušnjavi podlegel, ne bi mogel več jasno prepoznati satanovih skritih namenov. Nič več ne bi bil sposoben razločevati resnice od laži, dobrote od zlobe in lepote in nakaze. Podzavestno bi začel z lažnivcem sodelovati in mu verjeti. Danes se nam to množično dogaja, pa se niti ne zavedamo. Hinavsko prišepetava: »Če bi ti v resnici gospodoval nad vsemi in imel moč nad njimi, bi tvoj sijaj ljudi začaral in bi ti vsi sledili. Jaz sem pripravljen, da ti ta sijaj odstopim, ampak ti moraš priznati, da sem jaz tisti, ki sem ti ga dal«, pravi Satan Jezusu. Takemu notranjemu samogovoru zagotovo vsak izmed nas kdaj podleže in ne prepozna, da mu krade življenje. V tej točki se pokaže, kaj v resnici nosiva v srcu, kakšni nameni so skriti v najini skriti kamrici. Pokaže se ali sva pred notranjim oltarjem sama ali resnično prepoznava Srce svojega srca. Jasno se pokaže ali častiva Boga ali pa malikujeva koga drugega ali kakšno drugo stvar, čeprav z najbolj plemenitim namenom in z najlepšimi razlogi.
Resnica pa je drugačna: Če si hočeva nekoga podrediti za svoje cilje, pomeni, da sva midva v srcu že podrejena nekomu drugemu. Ne stvarniku in resnici. Če čutiva močno potrebo po gospodovanju, je to zato, ker že neka druga stvar ali človek gospoduje najinemu srcu. Jezusova hrana je bilo spolnjevanje Očetove volje. Jezus je bil svoboden do te mere, da je živel iz popolne domačnosti z Očetom, da je lahko vedno delal, le to kar je hotel Oče. Vsa njegova oblast nad nama je le moč ljubezni. Jezusova poslušnost Bogu in ljubezen do njega in nas kakor samega sebe naju osvobajata. Nič več nama ni treba ničesar dokazovati niti gospodovati. Jezus pri uresničevanju svoje človeške istovetnosti in vloge ohranja Božji način in zavrača vsako iluzijo moči in oblasti.
Srčiko postnega časa je sv. Ignacij Lojolski izrazil v svoji molitvi: »Vzemi Gospod in sprejmi vso mojo svobodo, moj spomin, moj razum in vso mojo voljo. Vse si mi podaril ti. Vse je tvoje. Vse ti izročam. Ravnaj z vsem popolnoma po svoji volji. Daj mi le tvojo ljubezen in milost. To mi zadošča«. Povabim te, da v postu vsak dan znova usmerjava vse najine namene in dejanja k Bogu in zaradi Boga. Odrekajva pa se vsem slabim mislim, besedam in dejanjem proti Bogu, sebi in bližnjim. Lažnivi hudi duh nima več nobene moči nad nama. Jezus hvala ti, ker si prehodil pot našega srca in tudi nam v naši krhkosti omogočaš živeti neskončno dostojanstvo božjih sinov in hčera.