VATIKAN (sreda, 6. februar 2008, RV) – Danes se je na srečanje s svetim očetom v avli
Pavla VI. zbralo nad 5000 vernikov iz vseh celin, ki so pozorno poslušali papeževo
katehezo o postu. Na pepelnico vstopimo v postni čas, je začel sveti oče svojo
katehezo. S postom začnemo zahtevno pot življenja po evangeliju in notranje prenove
v duhu molitve, pokore, miloščine in pritrgovanja pri jedi. Ko nas duhovnik pepeli
izgovarja enega od dveh obrazcev: Spomni se, da si prah, in da se v prah povrneš!,
ali pa: Spreobrnite se in verujet evangeliju! Oba obrazca kličeta v zavest resnico
o človeku, da je človek omejeno bitje, grešnik in potrebuje pokoro in spreobrnjenje.
Zlasti danes je silno pomembno, da ta klic slišimo in ga sprejmemo. Kadar človek razglasi
svojo popolno neodvisnost od Boga, postane suženj sebe samega in se pogosto znajde
v žalostni osamljenosti. Poziv k spreobrnjenju je torej poziv, da se vrne v Očetovo
naročje. Cerkev z veliko vzgojno modrostjo naglaša, da je spreobrnjenje predvsem milost,
dar, ki odpre srce neskončni Božji dobroti. Spreobrniti se torej pomeni pustiti, da
nas Kristus ponovno osvoji, da se z Jezusom vrnemo k Bogu Očetu. Ta močan bogoslužni
čas nas pripravlja na velikonočne praznike, ki so središče bogoslužnega leta. Postni
čas nam pomaga, da v sebi ponovno odkrijemo vero našega krsta, vabi pa nas tudi k
zakramentu sprave. Pepeljenje nas uvede v postni čas kot v nekakšne velike duhovne
vaje. V prvi Cerkvi je to bil privilegiran čas priprav katehumenov na prejem zakramenta
krsta in Evharistije na velikonočno vigilijo. Krščanska skupnost je katehumene spremljala
in podpirala z gorečo molitvijo. V postu nas Cerkev vabi, da poleg molitve in pritrgovanja
pri jedi, dajemo tudi miloščino kot izraz naše želje posnemati Kristusa v njegovem
darovanju in velikodušni zavzetosti za vse ljudi. Povabilo k spreobrnjenju je poziv
naj se vrnemo k Bogu, nežnemu in usmiljenemu Očetu, da se mu zaupamo kot posinovljeni
otroci, ki jih je prerodila Njegova ljubezen. Spreobrniti se namreč pomeni ponižno
se podati v Jezusovo šolo, da bi našli pravo veselje. Naložiti si njegov križ se morda
zdi trdo za naša pričakovanja o lastni izpolnitvi; toda naložiti si križ na rame nas
odpre vedri in velikodušni službi bratom, posebno še najbolj revnim. V letošnji postni
poslanici sem posebej naglasil konkretna dela usmiljenja ali miloščine, ko svoje dobrine
delimo z najbolj potrebnimi. Pri tem sem posebej naglasil, da ne gre le za dajanje
pomoči, ampak je miloščina asketska vaja, da se osvobodimo navezanosti na zemeljske
dobrine, da bi se po Kristusovem zgledu lažje darovali bratom v ljubezni. Prosimo,
je zaključil papež svojo današnjo katehezo, Devico Marijo, Božjo Mater in Mater Cerkve,
naj nas v tem postnem času spremlja, da bo to resnično čas spreobrnjenja. Na
koncu današnje splošne avdience je papež vse pozval k molitvi za ljudstvo v afriški
državi Čad, ki v teh dneh zelo trpi zaradi spopadov med plemeni, ki so že povzročili
številne smrtne žrtve, na tisoče ljudi pa je na begu iz prestolnice. Vsi skupaj molimo,
da bi se to nasilje prenehalo, da bi človekoljubna pomoč prišla pravočasno, odgovorne
za spopade pa pozivam, je dejal papež, da odložijo orožje in se napotijo na pot dialoga
in sprave.