Duhovno misel za 4. nedeljo med letom pripravil p. Vili Lovše

PRIDIGA (sobota, 2. februar 2008, RV) - Draga poslušalka in dragi poslušalec. Pri nedeljski maši bova slišala evangelij o blagrih. Blagri so temeljna listina Jezusovega učenca, temeljna listina Božjega kraljestva. Razodevajo pogoje, da lahko sploh si Jezusov učenec in hkrati tudi kažejo kakšni so sadovi, po katerih se prepozna, da si Jezusov učenec.
Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko! Tako naju spodbuja antifona pred evangelijem. Kako in zakaj ali čemu naj bi se vendar ti in jaz veselila, saj so v blagrih samo težke stvari pred katerimi bežimo in se jih nagonsko izogibamo. Jezus nama v evangeliju odgovarja: Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko.«
V čem je torej plačilo? Jezus nama hoče povedati, da je plačilo veselje medsebojne pripadnosti in sožitja, plačilo je veselje ljubezni, ki ne bo nikdar odpovedala. Gre za veselje, ki je posledica spoznanja Gospoda. Zato ker ga poznava, sva verjela njegovi besedi in njegovi zapovedi ljubezni. To veselje nama omogoča, da greva skozi vsako preganjanje in vse težave, notranje in zunanje, prav zaradi Njegove ljubezni, ki jo prejemava in uživava.
Veselje je znamenje, da sva deležna Božjega kraljestva. Bogoslužje, ki naju vabi naj bereva blagre, ugotavlja, da je temeljni pogoj za doživljanje veselja »uboštvo«. Kakšna antipatična beseda. V današnjem času pa sploh, ko smo si za cilj življenja postavili materialno bogastvo. Kdo pa je »ubog« pred Bogom? Prerok Sofonija nama pravi, da je ubog pred Bogom tisti, ki išče Gospoda; Psalm 146, 5 pravi, da je »ubog v duhu tisti, ki upa v Gospoda. Ne upa v Gospoda zato, ker mu gredo vse stvari tako, kot si je sam zamislil. Upa, da se bo Božja obljuba, ki jo je dal, izpolnila. Ne sodi in ne obsoja niti samega sebe niti drugih, ampak zaupa v svojega Gospoda in njegovo sodbo in obsodbo.
Prvi blagor je blagor ubogim v duhu, osmi blagor pa je blagor preganjanim zaradi pravičnosti. Obema sledi enaka obljuba, ki se glasi: ker njihovo je nebeško kraljestvo. Ubog je tisti, ki se odpove terjanju lastnih pravic pred Bogom in vesoljem in popolnoma zaupa v Božjo obljubo. Božja obljuba razveseljuje, je vir veselja. Veselja pa sva deležna, če zaupava, ne če terjava svoje pravice in to kar bi nama bil po najinem prepričanju Bog dolžan. Terjanje in zahtevanje se poraja iz strahu, da nisva sprejeta, da nisva sprejemljiva, da bova ostala na koncu prevarana in izdana. Terjanje je izraz strahu in pravo nasprotje zaupanja.
To pa kar midva zelo težko sprejmeva je, da je veselje povezano s preizkušnjo.
Kaj nama ne gre v glavo? Ali je mogoče imeti nekoga rad, ne da bi človek težil k popolnosti in celovitosti? Če ljubezen ne vzgaja v nas človeka, ali misliš, da bo trajala? Midva imava težavo zato, ker preizkušenj ne razumeva kot priložnost za rast v ljubezni in človeški kakovosti. Če pa se naučiva preizkušnje razumeti in živeti kot priložnosti za rast v ljubezni do sebe, bližnjih in Boga, potem nama pa ne bodo več kradle veselja. Vsaka preizkušnja naju bo še bolj utrdila v pristni, globlji in celostni ljubezni, v večji človeški kakovosti. Natanko tako se je s preizkušnjami soočal Jezus in to omogoča tudi tebi in meni, danes in tukaj, pri vsaki maši, pri vsaki spovedi, v vsaki molitvi in v vsaki preizkušnji in vseh odnosih.
Blagri so torej področja na katerih se vadimo postajati celostni ljudje. Na vsakem od teh področij nam je obljubljeno veselje. Veselje je podarjeno kot posledica uresničene ljubezni, posledica ali če hočeš sad razdeljenega življenja z drugimi. Psalm 146 govori o ubogih, jetnikih, zatiranih, slepih. Spomni nas na dejstvo, da je naše življenje omejeno in pomanjkljivo. Največkrat živimo v suženjstvu, ki smo si ga sami naredili ali pa so nam ga vsilili drugi. Doživljamo veliko zmede v medsebojnih stikih in nam velikokrat ni prav nič jasno kaj se v resnici dogaja. Jezus pa nama prav v to omejenost in zmedo zagotavlja, da On lahko obnovi veselje ter vrne smiselnost in notranjo jasnost. Blagri so smernice, da bi tudi ti in jaz svoje življenje lahko srečno živela kot poklicana, kot tista, ki ju je Božja ljubezen dosegla in jo želita deliti z vsemi. Takšno moč dobi najino srce, če veruje. Veseli se, dragi poslušalec, raduj se draga poslušalka.