Sveti oče sprejel člane Slovenske škofovske konference

VATIKAN (četrtek, 24. januar 2008, RV) – Slovenski škofje, ki so od ponedeljka naprej na obisku Ad Limina Apostolorum v Vatikanu, so se danes srečali s svetim očetom. Papež Benedikt XVI. se je najprej osebno srečal z nadškofom Alojzijem Uranom, nato je skupaj sprejel škofa Metoda Piriha in pomožnega škofa Jurija Bizjaka, posebej se je srečal s škofom Andrejem Glavanom, nadškof Franc Kramberger pa se je s svetim očetom sestal skupaj s pomožnima škofoma Jožefom Smejem in Petrom Štumpfom. Vse slovenske ordinarije in pomožne škofe skupaj je papež Benedikt XVI. sprejel nekaj po dvanajsti uri.
V začetku svojega govora je omenil pomembne spremembe, ki jih je Slovenija doživela od zadnjega obiska Ad Limina aprila leta 2001: vstopila je v Evropsko skupnost, prevzela enotno evropsko valuto in vstopila v območje Schengenskega sporazuma o prostem prehodu mejà. Mandat za predsedovanje Evropski skupnosti v tem polletju pa je papež označil kot krono tega razvoja.
Ob tem je izpostavil pastirsko pismo slovenskih škofov z dne 23. aprila 2004, ki je po skoraj štirih let od vstopa Slovenije v Evropsko skupnost po papeževih besedah ohranilo polno veljavo: če hoče Evropa ostati in čedalje bolj postajati območje miru in ohraniti spoštovanje človekovega dostojanstva kot eno temeljnih vrednot, ne more zanikati osnovne sestavine tega temelja, ki je - v duhovnem in etičnem smislu - krščanska. Niso vsi humanizmi enaki in z moralnega stališča nimajo enake veljave, je nadaljeval papež. Iz različnih nazorov o človeku izhajajo različne posledice za sobivanje v dani družbi. Zgolj individualistično razumevanje človeka ne more upravičiti napore za izgradnjo pravične in solidarne družbe. Krščanstvo je vera upanja: upanja v življenje, v neminljivo srečo, v uresničeno bratstvo vseh ljudi, je navedel besede iz omenjenega pastirskega pisma in dodal, da ima tudi v Evropi veliko intelektualcev še vedno težave s sprejetjem dejstva, da »razum in vera potrebujeta drug drugega, da bi izpolnila svoje pravo bistvo in svoje poslanstvo« (Spe salvi, 23).
Slednje je papež Benedikt XVI. izpostavil kot temeljni izziv, s katerim se mora danes soočiti Cerkev na Slovenskem. Sekularizacija zahodnega kova, ki je drugačna in zahrbtnejša od marksistične, kaže znake, ki nas ne morejo pustiti brezbrižnih, pri čemer je navedel nenasitno hlastanje za materialnimi dobrinami, upadanje rodnosti, upadanje verske prakse z vidnim upadom duhovniških in redovniških poklicev. Cerkev na Slovenskem si že dlje časa prizadeva odgovarjati na izzive sekularizacije na večih nivojih in v večih smereh, je nadaljeval sveti oče in spomnil na Plenarni zbor Cerkve na Slovenskem v letih 1999 in 2000, katerega geslo je odzvanjalo Mojzesove besede izraelskemu ljudstvu pred vstopom v obljubljeno deželo: »Izberi življenje« (5 Mz 30,19). Sleherna generacija je pozvana, da obnovi izbiro med »življenjem in srečo, smrtjo in nesrečo« (prim. 5 Mz 30,15). Mi, pastirji, imamo dolžnost pokazati kristjanom pot življenja, da bi bili potem oni sol in luč v družbi, je poudaril papež in nato spodbudil Cerkev na Slovenskem, naj odgovarja na materialistično in egoistično kulturo z doslednim prizadevanjem za evangelizacijo, ki se naj začenja v župnijah. Prav iz župnij lahko in morajo prihajati pobude in konkretna dejanja krščanskega pričevanja. Po papeževih besedah k temu prepotrebnemu pastoralnemu prizadevanju pripomore tudi preureditev, ki jo je leta 2006 odredil z ustanovitvijo treh novih škofij in s povišanjem Maribora v sedež cerkvene pokrajine. To sem storil z namenom, da bi bili škofje bližje svojim duhovnikom in vernikom ter da bi jih bolj učinkovito spremljali pri njihovi rasti v veri in pri njihovem apostolatu, je dejal sveti oče.
V nadaljevanju se je zahvalil za povabilo slovenskih škofov na obisk Slovenije leta 2009, ko bo potekal Slovenski evharistični kongres, in odgovoril, da obisk izroča Gospodu. Načrtovani evharistični kongres pa je označil kot dobro priložnost za vrnitev k sklepom Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem in za njihovo nadaljnje uresničevanje.
Papež je ob koncu govora slovenskim škofom še dejal, da sta Evharistija in Božja beseda zaklad Cerkve. Sleherno občestvo, zvesto Jezusovemu nauku, mora uporabljati zemeljske dobrine preprosto v službi evangelija in v skladu z njegovimi zahtevami. Pri pravilnem urejanju občutljivega vprašanja časnih dobrin in njihove ustrezne uporabe se pastirji v vseh časih naj obračajo na Novo zavezo. V sleherni dobi je pričevanje Cerkve o evangeljskem uboštvu eden izmed bistvenih elementov evangelizacije, kakor je to bilo v Kristusovem življenju. Zato je potrebno, je poudaril papež, da si vsi - pastirji in verniki - prizadevajo za osebno in skupno spreobrnjenje, tako da bo čedalje večja zvestoba Evangeliju pri upravljanju z dobrinami Cerkve vsem nudila pričevanje o krščanskem ljudstvu, ki si prizadeva živeti skladno s Kristusovim naukom.
Jutri se bosta s svetim očetom osebno srečala še škofa Anton Stres in Marjan Turnšek.