Slovenski škofje na uradnem obisku Ad limina Apostolorum v Vatikanu

VATIKAN (sreda, 23. januar 2008, RV) – Uradni obisk Ad limina Apostolorum slovenskih škofov je v polnem teku. Do danes so obiskali že nekaj kongregacij in Papeških svetov. Danes pa so se začele tudi pomembne skupne sv. maše v patriarhalnih rimskih bazilikah. Danes so člani Slovenske škofovske konference somaševali v baziliki Sv. Pavla izven obzidja. Somaševanje je vodil koprski škof, mons. Metod Pirih, ki je v pridigi povedal.
Glas: škof Metod Pirih:
Jutri popoldne bo sv. maša v baziliki Sv. Marije Snežne, ki jo bo vodil celjski škof, mons. Anton Stres. V petek popoldne bo nadškof, mons. Franc Kramberger vodil somaševanje v bazilik Sv. Janez v Lateranu. V soboto bo Eminenca kard. Franc Rode vodil slovesno sv. mašo na grobu sv. Petra. Obhajanje evharistične daritve na gorobih apostolov Petra in Pavla, nato v stolnici Rimskega škofa in v baziliki Marije Snežne, ki je osrednje Marijino svetišče v Rimu in v vesoljni Cerkvi ima globok simbolični pomen. Na prvem mestu je bogočastje z ohajanjem Evharistije. Vsaka bazilika pa ima svoj poseben simboličen pomen za Cerkev, ki je v Rimu in za vesoljno Cerkev. V tem pogledu obhajanje Evharistije izpričuje edinost krajevnih Cerkva, ki jih škofje vodijo, z Cerkvijo ki je v Rimu in z vesoljno Cerkvijo, ki jo vodi Rimski škof. Vsak škof pa je v moči polnosti svetega reda, ki ga je prejel, dolžan skrbeti za vse Cerkve. Ker pa je obhajanje Evharistije vrhunec bogočastja in prav tako najbolj popolno izražanje vere, so maše v patriarhalnih bazilikah tudi izjemen izraz pravovernosti škofov in njihove edinosti v veri z Rimskim škofom.
Slovenski škofje so včeraj v Vatikanu obiskali Kongregacijo za škofe, Kongregacijo za nauk vere ter Papeški svet za družino. Kratek zgodovinski prikaz teh pomembnih ustanov vsaj nekako nakaže obseg in vsebino poslanstva Svetega sedeža, ki ga preko teh ustanov opravlja za dobro vse Cerkve.
Kongregacijo za škofe je ustanovil papež Sikst V. (1585–1590) z apostolsko konstitucijo Immensa aeterni Dei leta 1588. Njeni člani so bili škofje, ki so se sestajali na sinodah in koncilih. Papež Pij X. je leta 1908 njene pristojnosti razširil na imenovanja škofov in kanonikov, na ustanavljanje škofij in kapitljev ter jim zaupal nadzor nad škofijami in upravo, sam pa je hkrati prevzel mesto in naloge prefekta. V času pontifikata papeža Pavla VI., je bil leta 1967 dikasterij preimenovan v Kongregacijo za škofe.
Pristojnosti Kongregacije za škofe določa apostolska konstitucija Pastor bonus iz leta 1988. Mednje sodijo zadeve, vezane na škofije (ustanovitev, združevanje ali ukinitev škofij, ustanavljanje vojaških ordinariatov in druge spremembe); imenovanja škofov (krajevnih, pomožnih in naslovnih); koordinacija obiska ad limina apostolorum, od leta 1988 pa Kongregacija skrbi tudi za dnevni red obiskov, za program sv. maš, za obiske škofov pri sv. očetu in na rimskih dikasterijih, organizacijo papeških potovanj in izvedbo pokrajinskih plenarnih zborov. Kongregacija ustanavlja tudi škofovske konference in potrjuje njihove statute ter ustanavlja osebne prelature.
Prefekt Kongregacije za škofe je kardinal Giovanni Battista Re.