Premišljevanje za 4. dan Molitvene osmine za edinost kristjanov
MEDITACIJA (ponedeljek, 21. januar 2008, RV) – Četrti dan osmine za edinost kristjanov
sv. Pavel svoj poziv k neprestani molitvi dopolnjuje z besedami:»Glejte, da bi kdo
ne vračal komu hudega s hudim, ampak si zmeraj prizadevajte za to, kar je dobro za
vas in za vse.« (1Tes 5,15) Kot Božje ljudstvo smo poklicani, da skupaj molimo
za pravičnost. Kakor pravi psalmist, Bog pomaga do pravice zatiranim, vzdiguje upognjene,
varuje tujce, podpira siroto in vdovo (Ps 146). Naš Bog je pravičen Bog in nam odgovarja
s svojim Sinom Jezusom Kristusom, ki je zapovedal živeti v medsebojni povezanosti
in miru, brez nasilja. O tem govori sv. Pavel, ko opozarja, naj ne vračamo hudega
s hudim, ampak si naj vedno prizadevamo za to, kar je dobro za nas in za vse. Neprestana
molitev za pravičnost pomeni molitev, da bi vsak posameznik bil deležen dostojanstva
in bi imel pravičen delež v tem svetu. Suženjstvo se je v Združenih državah Amerike
končalo s krvavo državljansko vojno, ki ji je sledilo dolgo obdobje načrtnega rasizma.
Celo Cerkve so bile ločene glede na barvo kože. Žal je rasizem in druge oblike fanatizma,
kakor je strah pred tujci, še vedno prisoten. Državljanske pravice so postale del
ameriškega prava tudi zaradi boja zlasti afriško-ameriških Cerkva in njihovih ekumenskih
povezav. K temu je preko nenasilnega upora veliko prispeval Martin Luter King, katerega
rojstni dan je ameriški državni praznik in vsako leto sovpada ravno s tednom molitve
za edinost kristjanov. Kingovo globoko zakoreninjeno prepričanje, da lahko le Kristusu
enaka ljubezen zares premaga sovraštvo in vodi do družbenih sprememb, je tudi današnjim
kristjanov spodbuda in vodilo v medsebojnem povezovanju in prizadevanju za pravičnost. Kakor
je Bog slišal in odgovoril klicu Izraelcev (2Mz 3,1-12) tako tudi danes sliši in odgovarja
na klice vseh zatiranih. Jezus nas spominja da je Božja pravičnost zaobjeta v njegovi
pripravljenosti žrtvovati svojo lastno varnost, moč in ugled in svoje lastno življenje,
da bi tako na svet prinesel pravičnost in spravo. Ko se sami odzovemo na klice zatiranih,
se skupaj odpravimo na pota edinosti. To prav tako velja za ekumensko gibanje, kjer
je pogosto potrebno prehoditi zelo dolgo pot, biti v nenehni pripravljenosti poslušati
drug drugega, zavračati maščevalnost in delovati z usmiljenim srcem.