Sveti oče sprejel ekumensko delegacijo iz Finske

VATIKAN (petek, 18. januar 2008, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes sprejel ekumensko delegacijo iz Finske, ki jo je vodil škof Evangeličanske luteranske cerkve v Turku Kari Mäkinen. Skupina vsako leto ob prazniku sv. Henrika, zavetnika Finske, obišče Rim, njihov obisk pa letos sovpada z molitveno osmino za edinost kristjanov. Ta je letos še posebej pomembna zato, ker mineva 100 let od njene ustanovitve.
Sveti oče je v svojem govoru predstavnikom Evangeličanske luteranske cerkve na Finskem govoril o edinosti med kristjani, pri čemer je poudaril, da je molitvena osmina za edinost pomembna za ekumenizem in dialog med kristjani. Izrazil pa je tudi prepričanje, da lahko protestanti in katoličani s skupnimi močmi veliko naredijo za Evropo današnjega časa. Zametke molitvenega tedna za edinost je zaslediti že na predvečer Jezusovega trpljenja in smrti, je pojasnil papež, ko je Kristus molil za svoje učence, »da bi da bi bili vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bi bili tudi oni v naju, da bo svet veroval, da si me ti poslal.« (Jn 17,21) Papež je poudaril, da je edinost med kristjani dar od zgoraj, ki izvira in raste v skupnosti z Očetom, Sinom in Svetim Duhom. Skupna molitev finskih luteranov in katoličanov je ponižno, a pobožno zedinjenje v Jezusovi molitvi, molitvi Njega, ki je obljubil, da bo vsaka molitev uslišana (Jn 15,7). Ta molitev, je nadaljeval sveti oče, so kraljeva vrata ekumenizma, saj kristjane usmerja k motrenju Božjega kraljestva in edinosti Cerkve na osvežilen in nov način. Poleg tega pa krepi vezi skupnosti in jim omogoča, da se soočijo tudi z bolečimi spomini, družbenimi pregradami in človeško šibkostjo, ki so pogosto razlog za razhajanja med kristjani, je prepričan papež.
V nadaljevanju govora se je Benedikt XVI. nekoliko ustavil pri vodilu letošnje molitvene osmine za edinost med kristjani, ki je »neprenehoma molite« (1Tes 5,17). Dejal je, da ta svetopisemska misel spominja, da je pristno življenje v skupnosti mogoče le, kadar doktrinalne dogovore in uradne izjave neprenehoma usmerja luč Svetega Duha. Papež je nato izkazal hvaležnost za katoliški teološki dialog na Finskem in Švedskem, ki sta v središče pogovorov postavila glavna vprašanja krščanske vere, vključno z vprašanjem opravičila v življenju Cerkve. Sveti oče je izrazil željo, da bi ta dialog v prihodnosti rodil praktične sadove, vse to pa v takšnem delovanju, ki ustvarja edinost v Kristusu in torej krepi odnose med kristjani.
Papež Benedikt XVI. je spomnil tudi na 450-letnico smrti finskega teologa Mikaela Agricole, čigar prevod Biblije je imel velik vpliv na finski jezik in finsko književnost. Ta priložnost znova spominja na pomen Svetega pisma za Cerkev, za kristjana posameznika in celotno družbo, je dejal sveti oče in poudaril, da je Božja beseda temelj življenja in da je, kot je zapisal sv. Hieronim, preziranje Svetega pisma preziranje Jezusa Kristusa. Srečevanje z Božjo besedo je zelo pomembno za ekumenizem, je poudaril papež. Svoj govor je zaključil z mislijo, da v Evropi današnjega časa protestanti in katoličani s skupnimi močmi lahko naredijo veliko dobrega.