Preložen obisk svetega očeta na Univerzi La Sapienza v Rimu

VATIKAN (sreda, 16. januar 2008, RV) – Po zaključku redakcije naše včerajšnje oddaje je Tiskovni urad Svetega sedeža objavil sporočilo za javnost, da je sveti oče iz raznih razlogov, ki so se pojavili v zadnjih dneh, preložil svoj obisk na rimski univerzi La Sapienza, ki je bil načrtovan za 17. januar, kamor ga je povabil Rektor univerze. Sveti oče bo kljub temu poslal svoj govor, ki ga je pripravil.
Takoj po objavi novice so se vrstile izjave z vseh strani, cerkvene, državne, politične in seveda z rimske univerze La Sapienza. Danes italijanski dnevniki dogodku posvečajo skorajda v celoti prvih pet strani. Novica pa je v hipu obšla ves svet, ki se upravičeno sprašuje, kaj je nagnilo papeža Benedikta XVI. da je za nedoločen čas preložil obisk te največje evropske Univerze, ki se nahaja v središču njegove škofije. Univerzo La Sapienza je 20. aprila 1303 ustanovil papež Bonifacij VIII. To je isti papež, ki je leta 1300 oklical prvo sveto leto v zgodovini Katoliške cerkve. Ustanovitev univerze je bila ena od pobud, ki so nastale ob prvem jubilejnem letu. Danes je rimska univerza La Sapienza mogočna ustanova. Letos je vpisanih 155.000 študentov, ki študirajo na 21. fakultetah in 113. oddelkih ter na petih zunanjih izpostavah Univerze. Na La Sapienzi poučuje 4.770 profesorjev, v upravi in sicer pa je zaposlenih še naslednjih 5.380 uslužbencev. V sklopu Unverze deluje 155 knjižnic, v katerih je 4,5 milijona knjig. Letni proračun univerze La Sapienza znaša 900 milijonov evrov.
Kot rečeno je papeža Benedikta XVI. povabil na obisk Rektor rimske univerze La Sapienza, prof. Renato Guarini, da bi skupaj začeli akademsko leto 2007-2008 in proslavili »moratorij« na smrtno kazen, ki ga je lani sprejela Generalna skupščina Združenih narodov. V načrtu je bilo, da bo imel sveti oče slavnostno predavanje, imenovano Relatio magistralis. Rimska občina, univerza La Sapienza in italijanska vlada so se na ta način nekako želeli zahvaliti svetemu očetu in Katoliški Cerkvi za njeno prizadevanje za sprejem moratorija na smrtno kazen, za kar si je veliko prizadevala italijanska vlada, ki ima veliko zaslug za ta mednarodni politični uspeh. Razlog za papežev obisk je bil nedvomno pomemben na svetovni ravni. Rimska univerza je s tem dejanjem želela poglobiti delovanje za moratorij na smrtno kazen, ali bolje rečeno, okrepiti prizadevanja za bolj človeško družbo, v kateri ne bo več smrtne kazni in v kateri bodo vladali odnosi, da ne bo potrebno posameznikov tako strogo kaznovati.
Tej zamisli sta v zadnjih dneh vedno bolj glasno in grozeče nasprotovali dve skupini. Prva je skupina 67 profesorjev, ki so v veliki večini že v pokoju, ki so podpisali izjavo s katero nasprotujejo papeževemu obisku, ker sveti oče naj ne bi leta 1990 dovolj odločno podprl stališča papeža Janeza Pavla II., ko je ta obžaloval obsodbo Galilea Galilea. Druga skupina pa je 160 študentov, ki so grozili z nemiri med papeževim obiskom. Ko včeraj italijanski notranji minister Giuliano Amato vatikanskim varnostnim organom ni mogel zagotoviti, da do neredov ne bo prišlo, je papež Benedikt XVI. moral obisk za nedoločen čas odpovedati, ker bi bilo nesmiselno govoriti o velikih ciljih in težnjah človeštva sredi napovedanih nemirov. V ozadju tega vrha ledene gore pa je kopica odprtih vprašanj teološke, filozofske, politične in še kakšne vsebine. O tem pa več v naših prihodnjih oddajah, kjer se bomo k tej nujni zgodovinski odločitvi svetega očeta še vračali.