Molitev je teološki temelj kristjanovega življenja v skupnosti

VATIKAN (torek, 15. januar 2008, RV) – Molitvena osmina za edinost kristjanov ima svoj teološki temelj v povabilu sv. Pavla prvim kristjanom naj življenje v skupnosti utemeljijo v molitvi drug za drugega. Kristjani namreč v molitvi posebno globoko živimo prvo zapoved ljubezni do Boga in do bližnjega. Kadar molimo, Boga častimo, se mu zahvaljujemo, priporočamo sebe in bližnje ter mu tako skazujemo svojo ljubezen. V molitvi pa tudi prečiščujemo naše odnose s sobrati in sosetrami v veri in drugimi ljudmi ter na tej ravni živimo, poglabljamo in razvijamo našo ljubezen do bližnjega.
Letošnja molitvena osmina za edinost kristjanov, ki jo bomo obhajali od 18. do 25. januarja, bo dvakrat jubilejna. Prvi jubilej je 100-letnica, ko se je 18. januarja 1908 začel prvi teden molitve za edinost kristjanov. Prav tako letos pa mineva 40 let, ko sta molitveno osmino za edinost krsitjanov prvič skupaj pripravila Ekumenski svet Cerkva in Tajništvo za pospeševanje edinosti kristjanov. Ekumenski svet Cerkva danes združuje 348 krščanskih Cerkva in skupnosti po vsem svetu in predstavlja 560 milijonov kristjanov. Katoliška cerkev sodeluje z Ekumenskim svetom Cerkva, vendar ni njegov član. Vatikanski urad, ki je bil zadolžen za ekumenizem, se je takrat imenoval Tajništvo za pospeševanje edinosti kristjanov in se danes imenuje Papeški svet za pospeševanje edinosti kristjanov. Danes vsi kristjani molimo za edinost med nami: katoličani, pravoslavni, protestanti, anglikanci in drugi. Velika večina kristjanov v času molitvene osmine za edinost kristjanov moli na podlagi skupaj pripravljenih besedil v cerkvah, župnijah, anglikanskih, pravoslavnih in katoliških skupnostih in drugače. Letošnja svetopisemska tematika molitvene osmine je vzeta iz Prvega pisma apostola Pavla Tesaloničanom, kjer apostol narodov spodbuja kristjane »naj neprenehoma molijo«. Skupni ekumenski priročnik za letošnjo molitveno osmino »posebej naglaša bistveno vlogo molitve v krščanski skupnosti, ki vernikom pomaga rasti v pristnem odnosu s Kristusom in med seboj«. Isti priročnik tudi močno naglaša nekatere temeljne vidike, kot so:

Edinost med kristjani, pravi sv. Pavel, je Očetov dar v Kristusu. Kristusovo telo, ki je Cerkev, v skupni molitvi postane tudi na viden, oprijemljiv način eno.

• Apostol Pavel nas tudi spominja, da je življenje v krščanski skupnosti možno le s pomočjo molitve, ker se brez molitve krščanska skupnost razblini.


• Še več. Apostol narodov namreč trdi, da je molitev sestavni del kristjanovega življenja prav v trenutku, ko kristjani želijo na zunaj pokazati edinost, ki jim je bila dana v dar v Kristusu Jezusu, o kateri s konkretnimi dejanji pričujejo med seboj in jo tako hkrati krepijo.


• Na sedanji stopnji ekumenskih odnosov se še enkrat kaže pomen in vrednost goreče molitve za edinost, kot je to priporočal apostol Pavel prvim kristjanom.

Daljnji začetki molitvne osmine za edinost kristjanov, ki jo je 18. januarja 1908, začel anglikanski duhovnik Paul Watson, so bili zamišljeni kot vrnitev v Rimskokatoliško cerkev. To potrjujeta takratna praznika, med katerima je prva molitvena osmina potekala. Takrat je 18. januarja Katoliška cerkev obhajala praznik katedre sv. Petra, 25. januarja pa praznik spreobrnjenja sv. Pavla. Leta 1909 je to pobudo sprejela Katoliška cerkev, papež Pij X. pa je potrdil molitveno osmino za edinost kristjanov v vsej Cerkvi in spodbujal zamisel, da bi vsi več molili, da bi se vsi kristjani združili v Katoliški cerkvi po Božji zamisli.