Podpora smrtni kazni upada

RIM (četrtek, 10. januar 2008, RV) – 18. decembra minulo leto je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela resolucijo o moratoriju na izvajanje smrtne kazni. Sprejetje resolucije je pozdravil tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon in dejal, da gre za jasen trend, ki vodi proti dokočni ukinitvi smrtne kazni.
Podpora smrtni kazni upada tudi v ZDA, ugotavlja John Flynn, kar dokazuje tudi sprejetje zakonske prepovedi smrtne kazni ameriške zvezne države New Jersey. Šlo je bolj za simbolično dejanje, saj v New Jerseyju niso usmrtili nikogar od leta 1963; osmim obsojenim na smrt pa so kazen spremenili na dosmrtno ječo. Informativni center za smrtno kazen v letnem poročilu opaža, da število obsojenih na smrt in število usmrtitev v ZDA upada. V letu 2007 je bilo usmrčenih 42 oseb in izrečenih 110 novih smrtnih obsodb. Sodeč po poročilu gre za najnižje število od leta 1976, ko so ZDA ponovno uvedle smrtno kazen. Število usmrtitev se je od leta 1999 zmanjšalo za 60%. Skupno število vseh obsojenih na smrtno kazen pa je bilo lansko leto 3.350, povzema Flynn. Od 50 zveznih držav jih je 10 smrtno kazen dejansko izvedlo, 86% jih je bilo izvršenih na jugu ZDA in samo v Teksasu 62%. V številnih državah so sprejeli zakonske osnutke za odpravo smrtne kazni. K zmanjšanju usmrtitev je prispevala predvsem odločitev Vrhovnega sodišča o zaustavitvi usmrtitev po 25. septembru, ko se je odprla razprava o tem, ali kemikalije, ki jih uporabljajo v injekcijah za usmrtitev, pomenijo kruto mučenje in nasprotujejo osmemu amandmaju. Nasprotniki smrtne kazni trdijo, da le-ta ne odvrača od nasilnih zločinov, opozarjajo pa tudi na pomanjkljivosti v sodnem sistemu, kar pomeni, da ne moremo z gotovostjo trditi, da so vsi usmrčeni dejansko tudi krivi. Čeprav se podpora smrtni kazni v javnem mnenju manjša, pa ji je večina še vedno naklonjena. Medtem, ko se mediji ozirajo predvsem na ZDA, pa je število usmrtitev mnogo večje v nekaterih drugih državah. Lani je bilo na Kitajskem s streljanjem usmrčenih najmanj 1000 ljudi, nekateri drugi viri pa poročajo o okrog 10.000 usmrtitev na leto. V Iranu bi naj bilo lani usmrčenih skoraj 300 ljudi. Izvrševanje smrtnih kazni poteka tudi na Japonskem, čeprav vlada o njih v javnosti ne govori. Lani se je prvikrat zgodilo, da so javno navedli imena treh zapornikov, ki so jih usmrtili z obešanjem na začetku decembra. Japonska izvaja usmrtitve na skrivaj, brez neodvisnih prič. Obsojenca z usmrtitvijo, ki ga čaka, seznanijo na dan izvršitve, sorodnike in odvetnike pa se obvesti po samem dogodku. Po zadnjih uradih podatkih, bi naj na smrt z obešanjem čakali 104 posamezniki. Da je v zadnjih letih prišlo do vsaj sedmih usmrtitev pa je priznala Nigerija in to kmalu po tem, ko je njen predstavnik pri Združenih narodih dejal, da država v zadnjih letih ni izvedla nobene usmrtitve. Zanimiva smer razprave o smrtni kazni pa se odvija v Italiji, ki je bila ena od najbolj aktivnih v prizadevanju, da Združeni narodi sprejmejo resolucije o moratoriju. Po izglasovanju je Giuliano Ferrara, direktor časopisa Il Foglio, sprožil kampanjo za razširitev moratorija na smrtno kazen tudi na splav. V zadnjih tednih se je časopis odločno zavzel za idejo, da bi se prizadevanja za zaščito in širjenje človekovih pravic morala enako aktivno usmeriti tudi v nasprotovanje splavu. Nasprotovanje smrtni kazni zagovarja stališče za življenje, ki je skladno z nasprotovanjem splavu. V prihodnosti pa se bo pokazalo, ali bodo skupine, ki se borijo za človekove pravice upoštevale dejstvo, da se vsako leto s splavom uniči na milijone človeških življenj.