Ljubljanski nadškof, mons. A. Uran, sprejel predsednika Evropskega parlamenta
LJUBLJANA (sreda, 9. januar 2008, RV) – Včeraj popoldne je ljubljanski nadškof in
metropolit ter predsednik Slovenske škofovske konference, msgr. Alojz Uran,
Predsedniku Evropskega parlamenta dr. Hansu-Gertu Pötteringu razkazal ljubljansko
stolno cerkev sv. Nikolaja. V nadaljevanju srečanja, ki je potekalo na Nadškofijskem
dvorcu, je dr. Pöttering Republiki Sloveniji čestital ob začetku predsedovanja Svetu
Evropske unije in dodal, da si v bližnji preteklosti ni bilo moč predstavljati, da
bo Slovenija postal del evropske zveze ter da ji bo kot prva izmed nedavno pridruženih
članic danes tudi predsedovala. V Evropski uniji so veseli, da je Slovenija svobodna
dežela. Predsednik Evropskega parlamenta je povedal, da se je srečal tudi z nekaterim
mladimi iz Slovenije, ki izžarevajo pozitivno upanje za prihodnost. Kar zadeva Katoliško
Cerkev na Slovenskem, je dr. Pöttering poudaril, da je le-ta v zgodovini imela pomembno
vlogo in da tudi danes predstavlja vitalni sestavni del civilne družbe, zato si zasluži
vso podporo za svobodno izvrševanje poslanstva na področju evangelizacije. Nadškof
Uran je dr. Pötteringu predstavil najpomembnejše zgodovinske okoliščine, ki so odločilno
zaznamovale slovensko narodno in versko preteklost. Zgodovina se začenja s starodavnimi
Petovio, Emono in Celejo. Slovensko ozemlje je bilo pokristjanjeno v 8. stoletju in
sicer z misijonarji iz Salzburga in Ogleja. Naš narod je močno prizadela in razdelila
druga svetovna vojna, njene posledice pa so trajale vse do demokratičnih sprememb
v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja. V zadnjem času je življenje Cerkve na Slovenskem
najodločilneje zaznamovala ustanovitev treh novih škofij v Celju, Novem mestu in Murski
Soboti, aprila 2006. Ključna znamenja upanja za prihodnost danes predstavljajo manjše
skupnosti verujočih. Prof. dr. Anton Štrukelj je predstavil zgleden ekumenski
dialog s Pravoslavno cerkvijo in protestantskimi skupnostmi ter uspešen medverski
dialog s skupnostjo muslimanov, ki je druga največja verska skupnost v Republiki Sloveniji. Prof.
dr. Ivan Štuhec je spregovoril o položaju Cerkve v državi ter opozoril na večkrat
napačno interpretirano ustavno ločitev Cerkve in države v smislu izključevanja Cerkve
iz javnega življenja. Med leti 1997 do 2002 je v Cerkvi na Slovenskem potekal 1. plenarni
zbor, ki je podal pastoralne smernice za bolj poenoteno nadaljnje delovanje. Verski
pouk kot predmet o verstvih v javno šolo ni vključen, poučevanje o veri in uvajanje
v življenje po veri pa poteka preko kateheze v okviru župnij. V Republiki Sloveniji
zaenkrat deluje petnajst katoliških vrtcev in štiri katoliške gimnazije, v katerih
se poučuje predmet Vera in kultura. Dr. Andrej Saje je visokemu gostu predstavil
medijsko področje pri nas in poudaril, da se zanimanje medijev za Cerkev povečuje,
vendar pa je le-to osredotočeno predvsem na njeno zunanjo podobo. Opaziti je šibko
poznavanje poslanstva in delovanja Cerkve oziroma njenega bistva. Predstavniki Cerkve
želijo delavce na področju medijev vzgajati in izobraževati za kritično spremljanje
njenega dogajanja. Omenil je leta 2007 sprejeti Zakon o verski svobodi, ki
pomeni pozitiven premik v smislu razumevanja verskih skupnosti kot družbeno koristnih
organizacij civilne družbe. Naštel je tudi glavne vzroke za ne najbolj pozitivno podobo
Cerkve v sodobni družbi in javnosti: obremenjenost s preteklostjo in z njo povezane
predsodke, težave Cerkve kot institucije v komunikaciji z javnostjo ter vplivi globalizacije,
kar pomeni, da institucije oziroma avtoritete v populaciji a priori uživajo
manjše zaupanje kot v preteklosti.