Avdienca svetega očeta

VATIKAN (sreda, 9. januar 2008, RV) - Sveti oče se je danes srečal z verniki z vsega sveta v avli Pavla VI. Svoj nagovor ali katehezo je posvetil miselnemu velikanu, sv. Avguštinu, ki je bil strasten mož, pa tudi mož vere, neutruden pastir svoji čredi in je imel veliki vpliv, tako da je njegovo ime znano tudi v nekrščanskih krogih.
Avguštin se je rodil v mestu Tagasta v Numidiji, v Severni Afriki, leta 354. Bil je silno inteligenten in je študiral v mestih Madora in Kartagina, kjer je bral Ciceronovo delo Hortensius, ki je v njem prebudilo ljubezen do modrosti, potem, ko ga branje Svetega pisma ni zadovoljilo. V mladosti je strastno iskal svojo »življenjsko filozofijo«, kot sam pravi. To iskanje je mladega misleca pripeljalo zelo blizu maniheizma, ki se mu je zdel bolj strog in razumski kot krščanstvo, ker zelo naglaša neizprosno borbo med dobrim in zlom. Po študiju se je vrnil v Kartagino, kjer je postal sijajen učitelj govorništva ali retorike. Ker pa mu maniheizem ni pomagal rešiti verskih dvomov, je odpotoval v Rim, nato pa v Milano, kjer je poslušal pridige škofa Ambroža. 15. avgusta 386 je prejel krst in tako zaključil svoje dolgo notranje potovanje. Po krstu se je Avguštin vrnil v Afriko, da bi se posvetil meniškemu življenju in službi Bogu. Naselil se je v Hiponu, kjer je ustanovil samostan. Leta 391 je prejel mašniško posvečenje, leta 395 pa je postal škof. Bil je vzoren pastir, veliko je molil, stregel revežem, osebno vzgajal duhovnike. V 35-letih svoje škofovske službe je imel velik vpliv na Cerkev svojega časa. Umrl je leta 430, star 76 let.
Avguštin je v svojih številnih delih na novo izrazil veliko miselno izročilo antike. Njegovi spisi so postali vir navdiha in učenja v naslednjih stoletjih. Avguštin v svojih Confessiones oz. Izpovedih, ki so njegova duhovna avtobiografija, opisuje, kako je bil vzgojen v krščanski veri, kaj vse je doživel v času posvetne vzgoje in študijev, kako je v njem zorela odločitev, da bo svoje življenje posvetil iskanju resnice in kako se je prepustil moči vere. Ker ga je v mladosti pritegnil maniheizem, je počasi, ob vneti molitvi svoje matere sv. Monike, odkrival bogastvo vere, ki jo je prejel v otroštvu in ob sijajnem poduku sv. škofa Ambroža v Milanu. Izpovedi opisujejo burno notranje potovanje, ki ga je vodilo k moralnemu in miselnemu spreobrnjenju, ki je doseglo svoj vrhunec v krstu, ki ga je prejel od sv. Ambroža. V prihodnjih tednih se bomo vračali k spisom tega velikega škofa v Hiponu, je dejal Sveti oče ob zaključku svoje današnje kateheze.