Kard. F. Rode odprl 35. Generalno kongregacijo Družbe Jezusove
RIM (ponedeljek, 7. januar 2008, RV) – Eminenca, kard. Franc Rode je dopoldne, ob
prisotnosti treh jezuitskih kardinalov, vodil somaševanje z Generalom Družbe Jezusove,
226 delegati in približno istim številom jezuitov, ki živijo v Rimu, ob začetku 35.
Generalne kongregacije. V 20 minut trajajočem govoru v španščini je Kardinal prefekt
Kongregacije za redovnike podal nekaj tematik, ki bodo prav gotovo vsebina razprav
35. Generalne kongregacije Družbe Jezusove, potem, ko bo po približno desetih dneh
izvolila novega Vrhovnega predstojnika jezuitov. Na začetku govora se je kard.
Rode v imenu Cerkve in v svojem zahvalil sedanjemu Generalu, p. Petru-Hansu Kolvenbachu
za njegovo zvestobo, modrost, pravičnost, zgled ponižnosti in uboštva. Izbira
novega Vrhovnega predstojnika ni pomembna le za Družbo Jezusovo, ampak tudi za številne
druge redove, moške in ženske, ki se navdihujejo v duhovnosti sv. Ignacija Loyolskega.
Kardinal Rode je člane Generalne kongregacije izrecno pozval, naj z apostolsko vnemo
in s pogledom treh Božjih oseb zrejo na okroglino vsega sveta, polnega ljudi, kakor
uči sv. Ignacij v Duhovnih vajah. Vaše delovanje mora biti izrazito apostolsko z vesoljnim,
človeškim, cerkvenim in evangeljskim obsegom. Vse to pa tudi z nedeljenim srcem, ki
je popolnoma predano Gospodu, da bi z Njim sodelovalo v njegovi sveti volji osvojiti
ves svet in tako stopiti v Božjo slavo. Potem, ko je v pristnem ignacijanskem
duhu orisal sedanjo in prihodnjo duhovno držo jezuitov je Kardinal prefekt podal tri
sedanje pomembne potrebe Cerkve. Prva je zavzeto delo za to, da bodo redovniki
in redovnice, pa tudi verniki laiki na nov način čutili s Cerkvijo, da bodo imeli
zdrav čut za Cerkev, kakor to uči sv. Ignacij v Duhovnih vajah. Tu gre, je dejal kard.
Rode, za celovito ljubezen do Cerkve, ljubezen do Cerkve, ki jo pojmujemo kot Božje
ljudstvo in hierahično Cerkev. Ljubezen do Cerkve v obeh pomenih ni neko človeško
čutenje, ki pride in mine v posameznih njenih članih. Ljubezen do Cerkve je vedno
utemeljena na veri, je poseben Gospodov dar, ki nas ljubi in nam zato podarja vero
v Njega in v svojo Nevesto, ki je Cerkev. Druga velika potreba Cerkve danes pa
je vedno večje oddaljevanje ljudi in vernikov od hierarhije. Ignacijanska duhovnost
apostolske službe »pod Rimskim škofom« ne sprejema take ločitve. Pokorščina vere je
razumljiva le kot pokorščina ljubezni. Temeljno jedro ignacijanske duhovnosti je namreč
v globoki notranji povezanosti ljubezni do Boga in do cerkvene hierarhije. Tretja
velika skrb Cerkve pa je vedno večji razkorak med vero in kulturo. Ta ločitev je velika
ovira za evangelizacijo, uspešno oznanjevanje evangelija sedaj in v prihodnosti. Družba
Jezusova je od samih svojih začetkov, od prvih let Rimskega kolegija, vedno na križiščih,
kjer se srečujeta Cerkev in družba, vera in kultura, vernost in brezvernost ali nevera.
Ponovno osvojite te tako pomembne izpostave, da bo posredovanje večne resnice današnjemu
svetu ponovno učinkovito v novem, sodobnem jeziku. Temu izzivu se ne smete odtegniti.
Zavedamo se, da je naloga težka, neugodna in tvegana, včasih celo malo cenjena, ampak
ta naloga je nujno potrebna za Cerkev in je sestavni del vašega načina delovanja in
ravnanja. Cerkev od vas pričakuje veliko in vam nalaga razne naloge, vse pa imajo
skupni imenovalec, sredstvo, ki jih izvršuje, to je redovnik, mora biti tesno povezan
z Bogom, eno z Njim, je zaključil kardinal Rode svoj govor članom 35. Generalne kongregacije
Družbe Jezusove.