65-letnica mučeništva Božjega služabnika Lojzeta Grozdeta

ŠENTRUPERT NA DOLENJSKEM (torek, 8. januar 2008, RV) - 1. januarja 2008 je minilo petinšestdeset let od mučeniške smrt Božjega služabnika Lojzeta Grozdeta. Rodil se je 27. maja leta 1923 v Gorenjih Vodalah, župnija Tržišče. Živel je v težkih časih 2. svetovne vojne. Kot odličen dijak ljubljanskega marijanišča je bil član Katoliške akcije. Med sovrstniki se je odlikoval kot marljiv dijak, predvsem pa je bil daleč naokoli poznan zaradi svojega doslednega in vzornega krščanskega življenja. Kot dejaven laik je s svojim zglednim načinom življenja, prežetim s Kristusovim duhom, pobožnostjo do Božje Matere Marije, vsakodnevno dokazoval kako je mogoče tudi kot laik živeti ideal svetosti v vsakdanjem življenju.
Ko se je za Božič leta 1942 odpravil iz Ljubljane domov na Dolenjsko, da bi v krogu družine obhajal božične praznike, so ga na Mirni ujeli partizani in ga pod krivo obtožbo mučili in ubili. Lojze Grozde je tudi v najhujšem trpljenju mučenja iz prezira do vere do konca ostal zvest temeljnim krščanskim idealom, odpuščanju in ljubezni do bližnjega. V tej ljubezni do Kristusa in Cerkve je komaj dvajsetleten daroval svoje življenje. Njegovo mučeno truplo, ki so ga kasneje našli v gozdu, so pokopali na pokopališču v Šentrupertu. Že takoj po smrti so se mu ljudje v molitvi priporočali kot mučencu za vero. Njegov grob na pokopališču v Šentrupertu je postal kraj številnih romanj tako posameznikov kakor skupin.
Dolga leta po končani vojni se o njegovi smrti ni smelo govoriti na glas. Prvo biografijo o Grozdetu je napisal prof. dr. Anton Strle in je bila prevedena v več svetovnih jezikov. Sluh o Grozdetovi svetosti in mučeništvu se je tako razširil praktično povsod po svetu kjer živijo Slovenci.
Leta 1992 se je pričel škofijski postopek za njegovo beatifikacijo, ki se je uspešno zaključil leta 2003, ko je bila vsa zbrana dokumentacija t.i. »Positio«, ki govori o njegovi mučeniški smrti, izročena vatikanski Kongregaciji za zadeve svetnikov v Rimu, kjer sedaj čaka dokončne obravnave in potrditve s strani Svetega sedeža. Cerkev na Slovenskem ga želi naši mladini predstaviti kot ideal zglednega krščanskega življenja, zaradi njegove popolne predanosti Kristusu in Cerkvi. Njegova mučeniška smrt iz prezira do vere bo tako pred vesoljno Cerkvijo pokazala na zvestobo krščanskim idealom, ki so jo ljudje na našem prostoru pogumno izpovedovali tudi v najhujših trenutkih življenja slovenskega naroda.
Zato tudi molimo v prošnji za njegovo beatifikacijo: »Njegova kri naj bo resnično seme za našo zvestobo, edinost, odpuščanje in spravo. Nebeški Oče podeli nam milost, da tudi vesoljna Cerkev prizna to njegovo junaško pričevanje vere«.
Poleg mučenca Lojzeta Grozdeta, so kandidati za svetništvo iz novomeške škofije in katerih postopek na pristojnih mestih še poteka: misijonar med Indijanci v Ameriki škof Friderik Irenej Baraga, ter škof Frančišek Gnidovec.
Ob 65. letnici mučeniške smrti Božjega služabnika Lojzeta Grozdeta je v župnijski cerkvi v Šentrupertu na Dolenjskem bilo v nedeljo popoldne, 6. januarja 2008, somaševanje, nato pa še molitev na župnijskem pokopališču, kjer je Grozde pokopan.
Ob novomeškem škofu msgr. Andreju Glavanu se je zbralo dvajset duhovnikov, med njimi salezijanski inšpektor dr. Alojzij Slavko Snoj, postulator mag. Igor Luzar in vicepostulator msgr. Franci Vrhunc. Domači župnik je na začetku vse pozdravil ter izrazil upanje, da bomo Grozdeta kmalu smeli častiti na oltarju. Škof Glavan pa je v homiliji orisal Grozdetov lik pričevalca in mučenca.