Sveti oče sprejel člane Diplomatskega zbora akreditirane pri Svetem sedežu

VATIKAN (ponedeljek, 7. januar 2008, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes sprejel člane diplomatskega zbora, ki so akreditirani pri Svetem sedežu, in jim voščil srečno novo leto. V prvem delu svojega govora se je sveti oče ozrl na minulo leto in izpostavil pomembne dogodke, ki so zaznamovali tudi delo Svetega sedeža. Izpostavil je vzpostavitev diplomatskih odnosov z Združenimi Arabskimi Emirati, svoj obisk v Braziliji in omenil tudi Kubo, ki se pripravlja na praznovanje desete obletnice obiska papeža Janeza Pavla II. Spomnil je na države, ki so jih prizadele različne naravne katastrofe: Mehiko in Centralno Ameriko, afriške države, Bangladeš, del Oceanije in Peru. Glede Srednjega Vzhoda je ponovno pozval Izraelce in Palestince, da se usmerijo v izvrševanje odločitev, ki so bile sprejete na konferenci v Annapolisu v ZDA. Omenil je tudi Libanon in izrazil upanje, da se bodo voditelji podali na pot dialoga in sprave. Sprava pa je potrebna tudi v Iraku, saj se napadi, grožnje in nasilje še vedno nadaljujejo, predvsem do krščanske skupnosti. Glede pravic manjšin in manjših skupnosti je papež predlagal primerno ustavno reformo, ki bo ščitila pravice manjšin, izpostavil pa je tudi nujnost humanitarne pomoči, predvsem za razseljeno prebivalstvo, med katerimi so tudi številni kristjani. Nato je sveti oče pozornost usmeril na krizna področja v Aziji: Pakistan, Afganistan, Šri Lanka in Mjanmar, med afriškimi državami pa izpostavil Darfur, Demokratično republiko Kongo, Somalijo, Kenijo in Etiopijo. V nadaljevanju se je še osredotočil na Evropo in pozitivno ocenil napredek v državah na Balkanu. Izrazil je upanje, da bi dokončen status Kosova zagotovil varnost in spoštovanje pravic vsakega prebivalca. Papež je tudi omenil Ciper in obisk nadškofa Krizostoma II., spomnil pa je še na svoj obisk v Avstriji, s katerim je želel izpostaviti pomembno vlogo Katoliške cerkve v evropskem povezovanju. Glede Evrope je še dodal, da sam skrbno sledi novi fazi, ki se je začela s podpisom Lizbonske pogodbe. Ta korak prispeva k izgradnji Evrope, ki bo lahko vsakemu zagotovila dobro življenje le, če bo postavljena na trdnih kulturnih in moralnih temeljih ter skupnih vrednotah, ki izhajajo iz naše zgodovine in ne zanikajo krščanskih korenin. V nadaljevanju je papež izpostavil medkulturni in medverski dialog ki pospešujeta skupne interese, kot so dostojanstvo osebe, iskanje skupnega dobra, mir in razvoj. V tem oziru Sveti sedež smatra kot pomembno, da sodeluje v dialogu med verstvi, kulturami in združenji za mir. Dialog pa se mora izogibati relativizmu in sinkretizmu ter temeljiti na spoštovanju drugih in potekati v duhu sprave in bratstva. Ob tem je papež izrazil veselje nad pismom, ki mu ga je poslalo 138 muslimanskih verskih voditeljev. V nadaljevanju je sveti oče izpostavil pomen Splošne deklaracije o človekovih pravicah in dejal, da si Cerkev po vsem svetu prizadeva človekove pravice ne le razglašati, temveč jih udejanjati v praksi. Na ta način služi pravemu dostojanstvu človeka, ki je ustvarjen po Božji podobi. Ob tem je sveti oče namenil resede še znanstvenikom in dejal, da nova raziskovalna področja v bioetiki ne pomenijo izbire med znanostjo in moralo, ampak nas prej obvezujejo k moralni uporabi znanosti.