Dejavnost Svetega sedeža v mesecu oktobru

OKTOBER (nedelja, 6. januar 2008, RV) - Vedno bolj razširjeno mnenje je, da je govor v Regensburgu septembra 2006 pravzaprav ena izmed pomembnejših opornih točk za razumevanje Ratzingerjevega pontifikata. Potrditev tega mnenja je prišla, ko so 11. oktobra časopisi objavili novico o odprtem pismu in pozivu muslimanskih voditeljev papežu, ki sicer nosi datum 13. oktober, ko so muslimani praznovali konec ramadana. Pismo je podpisalo 138 muslimanskih znanstvenikov in voditeljev različnih profilov, nastalo pa je na kraljevem inštitutu Aal al-Bayt v Amanu v Jordaniji. V središču dokumenta sta dve največji zapovedi ljubezni do Boga in do bližnjega kot skupno področje in povezava med Koranom, Toro in Svetim pismom nove zaveze. Pobuda je v očitni povezavi z odprtim pismom, ki ga je takoj po regensburškem govoru leto prej papežu pisala skupina 38 muslimanskih osebnosti. Značilnost najnovejšega odprtega pisma je široka zastopanost podpisnikov, kjer ne manjkajo tudi podpisi predstavnikov skrajnega islama, hkratna uporaba bibličnih in koranskih navedkov glede Jezusa in krščanski duhovnosti naklonjen jezik. Predsednik Papeškega sveta za medverski dialog, kard. Tauran, je potezo komentiral kot pozitivno znamenje do kristjanov, ki ga je treba sprejeti in ovrednotiti z uradnim odgovorom. Odgovor je potem res prišel 29. novembra v obliki krajšega pisma državnega tajnika kard. Bertoneja jordanskemu princu Muhamadu bin Talalu, ki je bil tudi glavni pošiljatelj odprtega pisma. V odgovoru je izraženo papeževo zadovoljstvo nad pobudo, nad osrednjim mestom, ki ga v pismu zavzema dvojna zapoved ter nad predlogi konkretnih pobud, med katerimi sta tudi srečanje med Benediktom XVI. in podpisniki odprtega pisma, ter delovno srečanje med njihovo delegacijo in Papeškim svetom za medverski dialog, ob sodelovanju drugih specializiranih papeških ustanov.
Komaj leto in pol od prvega papeževega konzistorija po izvolitvi je bil 17. oktobra napovedan že drugi, saj se je število kardinalov z volilno pravico skrčilo na samo 103, zato je dolžnost spoštovanja apostolske konstitucije, ki ureja vse v zvezi s konklavom, narekovala popolnitev na priporočeno število 120. Poleg tega pa je Benedikt XVI. medtem izvedel kar nekaj kadrovskih sprememb v rimski kuriji in po škofovskih sedežih po svetu, ki jih tradicionalno zasedajo kardinali. Novih kardinalov je bilo tokrat imenovanih 23, od katerih jih je 18 mlajših od 80 let. Ob tem velja omeniti, da je po komaj dveh letih in pol papeževanja število kardinalov volivcev v primeru konklava, ki jih je imenoval Benedikt XVI., že doseglo četrtino vsega zbora z volilno pravico.
Med najvidnejšimi znamenji diskontinuitete med papeževanjem Janeza Pavla II. in Benedikta XVI. je po mnenju opazovalcev odločitev o manjšem poudarku na slovesnostih za razglasitev blaženih in svetnikov. Kljub temu pa je minulo leto pokazalo, da postopki za razglasitev blaženih in svetnikov na pristojni kongregaciji potekajo in se končujejo redno, nekatere razglasitve pa imajo večji simbolični naboj kot druge. Taka je bila npr. razglasitev 498 mučencev španske državljanske vojne, ki je potekala 29. oktobra v Rimu in ji zares ni para med kolektivnimi beatifikacijami v zgodovini Cerkve. Tudi beatifikacija italijanskega duhovnika in filozofa Antonia Rosminija meseca novembra je imela posebno vrednost, saj je sprevrnila 150 let kritik in ostrih polemik o njegovi osebnosti ter potrdila njegovo preroško zahtevo po cerkveni reformi.