Pogovor s p. Generalom Družbe Jezusove, 2. del

RIM (sobota, 5. januar 2008, RV) – V ponedeljek po slovesni sv. maši, ki jo bo daroval eminenca kard. Franc Rode s katero se bo začela 35. Generalna kongregacija Družbe Jezusove, bodo počastili posmrtne ostanke sv. Ignacija Loyolskega, ki so ohranjeni pod največjim in najlepšim baročnim oltarjem na svetu, ki je posvečen svetniku v rimski cerkvi Del Gesù. Med molitvijo bodo prižgali posebno luč, ki bo gorela ves čas Kongregacije. Prav tako bodo v vseh cekrvah in kapelah po svetu, ki jih imajo jezuiti gorele luči v znamenje trajne molitve za uspeh Generalne kongregacije Družbe Jezusove.
Oltar sv. Ignacija je mojstrsko zamislil in izdelal slikar in arhitekt jezuitski brat Andrea Pozzo, ki je živel v letih 1642-1709. Oltar sv. Ignacija, ki je postavljen v veliki niši na desni strani ladje cerkve Del Gesù, je vidna upodobitev osrednjega sporočila Duhovnih vaj sv. Ignacija. V sredini niše stoji mogočen kip sv. Ignacija, nad kipom na loku je poslikana Sveta Trojica, nato skrivnost Učlovečenja, kratica Jezusovega imena IHS, ob straneh poslanstvo Družbe Jezusove in mnoge druge tematike iz ignacijanske duhovnosti. Prvi kip sv. Igancija je bil iz srebra, ki pa je bil v času francoske revolucije leta 1798 prelit v srebrnike. Od prvotnega kipa je ostala le zemeljska obla, na kateri stoji svetnik in svetnikova glava, roki ter stopali. Ostalo je obnovljeno v posrebrenem mavcu.
V naši včerajšnji oddaji smo dali kratek povzetek prvih štirih odgovorov na vprašanja Generala Družbe Jezusove, ki mu jih je postavil vatikanski dnevnik L'Osservatore Romano. V vsebina petega vprašanja je bila odnos med vero in znanostjo, ki je velika tema sedanjega svetega očeta in je silno pomembna za pravilno razumevanje vloge verstev v sedanjem svetu. Pater Kolvenbach je ob tej tematiki dejal, da imajo jezuiti privilegirano področje za obravnavanje te tako pomembne tematike na univerzah, ki jih vodijo po vsem svetu in se v svojem delovanju nujno posvečajo odnosom med vero in znanostjo. V prejšnjih časih sta teologija in filozofija bili tesno povezani z oblikovanjem človekovih vrednot. Danes si to področje prisvajajo pozitivne znanosti, ki hočejo oblikovati človekove vrednote. Katoliška univerza je, ne da bi postavljala meje strogemu znanstvenemu raziskovanju, poklicana iskati resnico v vsem njenem obsegu in mora prav zaradi tega posebej razmišljati o in razvijati zavezništvo med znanostjo in krščansko vero. Blaise Pascal je dejal, da je v človeku nekaj, kar ga neskončno presega. To pomeni, da človek v iskanju smisla svojemu življenju ne more mimo nadnaravnega, mimo vere v presežnost. Kristjani med skrivnostjo in nesmislom izbiramo skrivnost. Naš izbira je skrivnost, ki je ne moremo razložiti zgolj z razumom, ki pa je vzvišeno razumna. Jezuiti bodo v 21. stoletju na svojih univerzah hodili po poteh, ki jih je nakazal papež Benedikt XVI., da bodo namreč iskali vero, ki bo razsvetljevla in kronala prizadevanja človeškega razuma.
Na vprašanje, ali so pritožbe katoliških teologov, da imajo premalo svobode v svojih raziskavah do hierarhije, upravičene, je vrhovni predstojnik jezuitov dejal, da se katoliški teolog ne more čuditi pomanjkanju svobode, ker niti Cerkev kot tako ni svobodna v svoji veri. Cerkveni očetje so Cerkev radi imenovali »skrivnost Lune«, ker vsa luč, s katero razpolaga, da razjasni naše človeške temine, prihaja od Sina, od Jezusa Kristusa. Sv. Pavel je isto resnico podal, ko je zapisal, da je kristjanom izročil tisto, kar je prejel. To izročilo, ali bolje izročanje vere iz roda v rod, pa teologa nikakor ne obsoja na golo ponavljanje nauka Cerkve. Od teologa Cerkev namreč pričakuje, da podaja, prenaša vero kot živ in z življenjsko močjo nabiti odgovor ljudem, ki iščejo Boga, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki jim jih zastavlja življenje. Kadar namreč teolog v polni zvestobi učiteljstvu Cerkve uspe na oseben in učinkoviti način razjasniti ter ustvarjalno osvetliti temine naših dvomov, takrat je teolog pravi dar Svetega Duha. Že sv. Pavel je zahteval, naj Cerkev v veri in v celoti sprejme vero in pri tem ne ugaša duha, ki navdihuje teologa.
Povzetke odgovorov na ostala štiri vprašanja pa bomo dali v naši jutrišnji oddaji.