Kaj storiti, da Božič doživim tudi v sebi? Duhovna misel za praznik Gospodovega razglašenja

PRIDIGA (sobota, 5. januar 2008, RV) - Globoka želja vsakega izmed nas je, da bi našel in srečal Boga, ki je že z nami, njega, ki nas potegne iz vseh naših neuspehov.
Jožef, Jud in Marijin zaročenec, ve kje je Mesija. Dar mora le prepoznati in sprejeti. V njem vidimo judovsko pot vere. Pogani, kar sva tudi ti in jaz, in naju v današnjem evangeliju predstavljajo trije kralji, pa morajo prehoditi kar lepo pot in opraviti pravi notranji proces. Najina pot do vere je drugačna od Jožefove. Če hočeva priti do Jeruzalema in se pozanimati kje je rojen Odrešenik naju mora pri tem voditi zvezda.
Današnji evangelij naju vabi, da se tudi midva poistovetiva s tremi kralji. Šele tako se lahko tudi zate in zame uresniči Božič.
Pri tem notranjem popotovanju sta bistvenega pomena dve temi: modrost, ki naju vodi do razodetja in razodetje, ki Izraelovega Mesija pokaže vsem ljudem, ki je luč za vse ljudi. Odlomek nam govori o tem na kakšen način se lahko s tem Mesijem srečava. Ker je že poznan, je glavno vprašanje kje ga lahko srečava in ga najdeva?
Odrešenik je navzoč v zvezdi, ki je podoba modrosti in temelj vsakega iskanja. Ta vodi v Jeruzalem. To pomeni, da modrost odpre človekovo srce Božjemu razodetju. Odrešenik je navzoč v Svetem Pismu, ki nama pove v katero smer naj ga iščeva.
Pot tvoje in moje vere se uresničuje, ko vsak dan znova odkrivava kje je rojen kralj. Kralj pa se rojeva prav na moji poti vere. Takrat, ko tudi ti in jaz Bogu postaviva vprašanje: Gospod kje si? Kje te lahko srečam. Njegov prostor sva ti in jaz, smo mi. On je z nami. Naš prostor pa je z njim.
Zato je tako pomembno, da vedno iščeva in se ne utrudiva. Odlično je če iščeva Boga v svojem dnevu, v stvareh, ki so vedno iste, v vsakdanjosti, ki je vedno nova, če jo živiš tako, da »iščeš« njegov poljub in ga mu vrneš tako, da se tudi sam izročiš drugim. Tako je Bog končno lahko vse v vseh.
To je rojstvo človeka, tebe in mene, v Bogu in Boga v nama. Rojevanje poteka počasi in postopoma. Vsaj v petih stopnjah: prva stopnja je, da s pametjo preudarim to kar Božja beseda, ki je zvezda, govori; na drugi stopnji se v meni porodi želja, da bi tej zvezdi sledil; Sveto pismo nam namreč razodene njega po komer hrepenimo; prvotni pomen besede ŽELETI pa je »slediti neki zvezdi«; tretja stopnja je srčno veselje, ki nama pokaže, kje se v mojem in tvojem življenju Bog nahaja. On je navzoč v molitvi, ko ga obožuješ in častiš; četrta stopnja je oboževanje ali čaščenje in peta stopnja je podaritev samega sebe Njemu, ki se je podaril meni. Navzoč je zakladu tistega, ki se podarja tako, kot se je on podaril.
Oboževati pomeni nekaj podobnega kot »prinesti k ustom« ali »nekoga s poljubi jesti«. Če obožuješ svoje dekle bi jo s poljubi pojedel, ali ne? Enako velja za dekleta, ki obožujejo svojega fanta. Končno ali ni POLJUB prvo, kar smo vsi storili, ko smo se zaljubili v neko dekle in nam je ona odgovorila, da je prav tako zaljubljena v nas.
Trije kralji hodijo po poti ljubezni, ki s pomočjo razuma in razodetja, veselja in češčenja doseže podaritev same sebe. Ko pride do te podaritve se On rodi v nas in mi v njem. Naše vprašanje Gospod kje si, dobi svoj odgovor. V tebi sem in ti v meni.
Pot treh kraljev in tudi moja in tvoja vključuje tveganje. Slediti najglobljim hrepenenjem srca je tveganje. Tisti, ki je daleč išče in se sprašuje, zato najde in z veseljem podari. Tisti, ki je blizu in ve kje je Gospod, a ga ne išče, sprašuje Sveto pismo, a se mu ne pusti postaviti pod vprašaj, bo zato Jezusa iskal zato, da bi ga ubil. Človek ima le dve možnosti: uboj ali podaritev samega sebe. Obe drži sta zajeti v zgodovino odrešenja. Zavrnitev, ki jo bo doživel Jezus, tudi v tvojem in mojem srcu, ga je pribila na drevo križa. Hkrati pa bo Sin prav zaradi tega dopolnil svojo pot podaritve samega sebe, ki nas reši uboja in njegovih posledic.