Pogovor s p. Petrom-Hansom Kolvenbachom, Generalom Družbe Jezusove, I. del

RIM (petek, 4. januar 2008, RV) – V ponedeljek se bo v Rimu s slovesno sv. mašo v cerkvi Del Gesù, začela 35. Generalna kongregacija Družbe Jezusove. Sveto mašo bo vodil Eminenca gospod kardinal Franc Rode, prefekt Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega delovanja. Na Generalni kongregaciji bo sodelovalo 226 patrov delegatov, od katerih so trije člani po funkciji, pet pa jih je imenoval p. General, Peter-Hans Kolvenbach. Teh osem članov ne bo volilo novega vrhovnega predstojnika Družbe Jezusove, ki bo 29. naslednik sv. Ignacija Loyolskega, ustanovitelja jezuitskega reda ali Družbe Jezusove.
Ob tem pomembnem dogodku v Cerkvi je danes vatikanski dnevnik L'Osservatore romano objavil daljši pogovor s p. Petrom-Hansom Kolvenbachom, ki je 28. General Družbe Jezusove, oziroma naslednik sv. Ignacija Loyolskega. Uredništvo vatikanskega dnevnika je Generalu postavilo deset vprašanj, na katera je 80-letni p. Kolvenbach izčrpno odgovoril. Danes prinašamo povzetke odgovorov na prva štiri vprašanja.
Na prejšnji Generalni kongregaciji je bilo osrednje vprašanje, ali »iskra« odnos med vero in pravičnostjo. Katera je »iskra« kongregacije, ki se bo začela v ponedeljek? »Iskra« Kongregacije bo nujno izbira novega Generala reda. Ko bo Generalna kongregacija izbrala enega ali drugega med tisoči patrov, ki so sposobni voditi Družbo Jezusovo, bo Družba Jezusova povedala kaj pričakuje od prihodnosti. Bo novi General prerok ali modrec, inovator ali posrednik, mistik ali dejaven predstojnik, voditelj ali človek skupnosti? Na začetku Kongregacije je predvideno poglobljeno pretresanje sedanjega stanja in spraševanje kaj je v Družbi Jezusovi bolj svetlo ali temno služenje Cerkvi in svetu. Iz tega vrednotenja bo preskočila iskra: to je jezuit, ki ga potrebujemo, da bi napredovali na poti k Bogu.
Na vprašanje, da je bilo prizadevanje za družbeno pravičnost značilna poteza Družbe Jezusove po 2. vatikanskem koncilu, ali ta vidik še ostaja prednostenega pomena?, je p. General dejal, da bo ostal prednostna naloga, vendar bolj vključena v celovito poslanstvo Družbe Jezusove. Dušno pastirstvo in družbena razsežnost si več ne nasprotujeta. Vera nas naravnost sili, da se v Gospodovem imenu zavzemamo za bližnjega, ki živi v revščini in ga uničujejo krivice. Že za prve jezuite je bilo nekaj nemogočega biti »Jezusovi tovariši«, ne da bi bili prijatelji revežev, ki so pravi Jezusovi prijatelji.
Na vprašanje kaj po svetu povezuje jezuite, ki delujejo na najrazličnejših področjih, je p. General dejal, da je jezuit v bistvu človek, ki je poslan. Svoje poslanstvo sprejme od Svetega očeta in svojih predstojnikov, končno pa od Gospoda Jezusa, ki ga je Oče poslal. To pa vključuje delovanje na mejnih točkah. Meje danes niso več toliko zemljepisne, ampak vedno bolj meje med Evangelijem in kulturo, med vero in znanostjo, med Cerkvijo in družbo, med »veselim sporočilom« in nemirnim ter motenim svetom. Zaradi vseh teh potreb bo vedno tudi neverjetno veliko različnih apostolskih del, ki so pa vse povezane s tremi stvarnostmi: oznanjevanjem Božje besede, deliti življenje s Kristusom in pričevati o ljubezni, ki jo spodbuja in hrani Sveti Duh. Veliki skupni in globok vir naše duhovnosti pa so duhovne vaje, ki nam pomagajo najti božjo voljo.
Na vprašanje, ali je Družba Jezusova tudi danes zelo prisotna na vzgojnem področju, je Vrhovni predstojnik odgovoril, da je jezuitska vzgojna mreža še vedno zelo obsežna, tako da mnogi mislijo, da je bil red ustanovljen v vzgojne namene. Prvi kolegij v mestu Messini je sv. Ignacij ustanovil osem let po odobritvi Družbe Jezusove. Ustanovitelj pa se je hitro zavedal, da je vzgoja mladine privilegirano področje dela mlade Družbe Jezusove. Vzgojno delo bo doseglo ogromen razvoj in še večji pomen. Danes okrog 4000 jezuitov deluje na šolskem področju. Tako denimo mreža šol »Fe' y Alegria« v 16. državah v Južni Ameriki v 1600 vaseh doseže 1.400.000 otrok, dijakov in študentov.