2008-01-03 17:53:41

Dejavnost Svetega sedeža v mesecu juliju


JULIJ (četrtek, 3. januar 2008, RV) - Pregled dogajanja pri Svetem sedežu v minulem letu nadaljujemo danes z mesecem julijem.
Tretji izmed sedmih papeških dokumentov, apostolsko pismo tipa motu proprio z naslovom Summorum pontificum, objavljeno 7 julija, obravnava uporabo bogoslužja v latinščini, kot je bilo v veljavi pred letom 1970. Dokument je izšel ob spremljavi Pisma škofov, kajti prav med škofi se je pojavilo največ skrbi glede takega dvojnega bogoslužnega reda. Papež je škofom tako pojasnil, da gre pri latinskem bogoslužju iz časa tridentinskega cerkvenega zbora za izredno obliko enega in istega rimsko-katoliškega bogoslužja, ki je trenutno v uporabi v prenovljeni obliki po drugem vatikanskem cerkvenem zboru. Papeža je v dolgotrajno premišljevanje o dopustnosti starega latinskega bogoslužja nagnila skrb za edinost katoliškega izročila, ki sta ga ogrozila prelom z Lefebvrovimi tradicionalisti in razlage koncilskega dogajanja kot preloma in diskontinuitete. Nekateri so ob tem izrazili bojazen, da bi to okrnilo avtoriteto drugega vatikanskega cerkvenega zbora, saj bogoslužna reforma in odprava latinskega bogoslužja predstavlja eno izmed njegovih najbolj vidnih potez. Ob vsem tem so se pojavila tudi ugibanja, ali ne bo morebiti prišlo do preklica razkola med Katoliško Cerkvijo in lefebvrovim gibanjem, saj je slednje ravno pravico do uporabe tridentinskega bogoslužja uporabljalo kot pretvezo za zavračanje celotnega koncila.
Tri dni po izidu tega apostolskega pisma, torej desetega julija, se je Kongregacija za verski nauk oglasila s petimi odgovori na vprašanja glede nauka o Cerkvi, kot jo določa koncilska dogmatična konstitucija o Cerkvi, po kateri Kristusova Cerkev živi v Katoliški Cerkvi. Poseg sicer ni nobena novost, kajti v tem primeru bi bil dokument drugačne narave, pač pa gre za osvežitev debate znotraj Cerkve in ekumenskih krogov, ki se je začela že s potrditvijo omenjene dogmatične konstitucije, nadaljevala pa z navodilom Communionis notio leta 1991 in izjavo Dominus Iesus iz leta 2000.
Papež je 29. julija potrdil sklepni dokument 5. splošne konference latinskoameriških škofov, ki je maja potekala v brazilskem Aparecidu. Od 554 paragrafov, ki so obravnavali temeljne cerkvene skupnosti v Latinski Ameriki, je Vatikan spremenil 3, kar je Konferenca latinskoameriških škofov označila kot redakcijske popravke. Pa vendar je bilo to dovolj, da so nekateri opazovalci v tem znova videli enostransko vsiljevanje rimske avtoritete, ki naj bi bila gluha za argumente bolj obrobnih skupin. Dokument je bil na vsak način objavljen 11. avgusta, brez posebnih opazk s strani škofov, ki so ga z veliko večino izglasovali 31. maja ob sklepu konference, ki jo je sicer papež odprl osebno med obiskom v Braziliji.








All the contents on this site are copyrighted ©.