JULIJ (četrtek, 3. januar 2008, RV) - Pregled dogajanja pri Svetem sedežu v minulem
letu nadaljujemo danes z mesecem julijem. Tretji izmed sedmih papeških dokumentov,
apostolsko pismo tipa motu proprio z naslovom Summorum pontificum, objavljeno 7 julija,
obravnava uporabo bogoslužja v latinščini, kot je bilo v veljavi pred letom 1970.
Dokument je izšel ob spremljavi Pisma škofov, kajti prav med škofi se je pojavilo
največ skrbi glede takega dvojnega bogoslužnega reda. Papež je škofom tako pojasnil,
da gre pri latinskem bogoslužju iz časa tridentinskega cerkvenega zbora za izredno
obliko enega in istega rimsko-katoliškega bogoslužja, ki je trenutno v uporabi v prenovljeni
obliki po drugem vatikanskem cerkvenem zboru. Papeža je v dolgotrajno premišljevanje
o dopustnosti starega latinskega bogoslužja nagnila skrb za edinost katoliškega izročila,
ki sta ga ogrozila prelom z Lefebvrovimi tradicionalisti in razlage koncilskega dogajanja
kot preloma in diskontinuitete. Nekateri so ob tem izrazili bojazen, da bi to okrnilo
avtoriteto drugega vatikanskega cerkvenega zbora, saj bogoslužna reforma in odprava
latinskega bogoslužja predstavlja eno izmed njegovih najbolj vidnih potez. Ob vsem
tem so se pojavila tudi ugibanja, ali ne bo morebiti prišlo do preklica razkola med
Katoliško Cerkvijo in lefebvrovim gibanjem, saj je slednje ravno pravico do uporabe
tridentinskega bogoslužja uporabljalo kot pretvezo za zavračanje celotnega koncila.
Tri dni po izidu tega apostolskega pisma, torej desetega julija, se je Kongregacija
za verski nauk oglasila s petimi odgovori na vprašanja glede nauka o Cerkvi, kot jo
določa koncilska dogmatična konstitucija o Cerkvi, po kateri Kristusova Cerkev živi
v Katoliški Cerkvi. Poseg sicer ni nobena novost, kajti v tem primeru bi bil dokument
drugačne narave, pač pa gre za osvežitev debate znotraj Cerkve in ekumenskih krogov,
ki se je začela že s potrditvijo omenjene dogmatične konstitucije, nadaljevala pa
z navodilom Communionis notio leta 1991 in izjavo Dominus Iesus iz leta 2000. Papež
je 29. julija potrdil sklepni dokument 5. splošne konference latinskoameriških škofov,
ki je maja potekala v brazilskem Aparecidu. Od 554 paragrafov, ki so obravnavali temeljne
cerkvene skupnosti v Latinski Ameriki, je Vatikan spremenil 3, kar je Konferenca latinskoameriških
škofov označila kot redakcijske popravke. Pa vendar je bilo to dovolj, da so nekateri
opazovalci v tem znova videli enostransko vsiljevanje rimske avtoritete, ki naj bi
bila gluha za argumente bolj obrobnih skupin. Dokument je bil na vsak način objavljen
11. avgusta, brez posebnih opazk s strani škofov, ki so ga z veliko večino izglasovali
31. maja ob sklepu konference, ki jo je sicer papež odprl osebno med obiskom v Braziliji.