Prebiramo Spe Salvi: Marija je zvezda upanja

SPE SALVI (torek, 1. januar 2008, RV) – Marija je zvezda upanja. Z odo, ustvarjeno v 8. ali 9. stoletju, je Cerkev Božji materi Mariji nadela ime morska zvezda – Ave maris Stella.
Človeško življenje je romanje, križarjenje po morju zgodovine, pri katerem iščemo zvezde, da bi nas usmerile v pravo smer. Prave zvezde našega življenja pa so ljudje, ki prav živijo in so zato luči upanja. Prav gotovo je prava luč Jezus Kristus, sonce, ki se dviga nad vse sence zgodovine. Da bi ga dosegli, tudi mi potrebujemo luč, luči tistih, ki sijejo z njegovo lučjo in nas vodijo po poti življenja. Kdo je lahko boljša zvezda upanja kot Marija? S svojim »da« je odprla vrata sveta samemu Bogu, postala je živa skrinja zaveze, v kateri si je Bog privzel človeško naravo in postal eden izmed nas. Zato kličemo k njej: Sveta Marija, tudi ti si ena od ponižnih in velikih duš Izraela, ki so tako kot Simeon iskale Izraelovo tolažbo (Lk 2:25) in kot Ana upali na odrešitev Jeruzalema (Lk 2:38). Tvoje življenje je bilo navdihnjeno s svetimi spisi Izraela, ki govorijo o upanju ter obljubi Abrahamu in njegovim potomcem. Na ta način občudujemo in cenimo sveti strah, ki te je obdal, ko ti je Gospodov angel oznanil, da boš rodila Dete, ki je bilo upanje Izraela. S svojim »da« je upanje postalo resničnost – vstopilo je v ta svet in njegovo zgodovino, ob veselju pa si se zavedala temnih govorov prerokov o trpljenju Božjega služabnika. Ko je Jezus začel učiti, si se morala umakniti, Marija, da je lahko začela nastajati druga, nova družina, družina, katere nastanek je bil Jezusovo poslanstvo in katere člani so tisti, ki so slišali njegovo besedo in jo ohranjali. Kljub velikemu veselju, ki ga je prineslo Jezusovo učenje v nazareški sinagogi, si kmalu okusila resnico govoric o zavračanju in sovraštvu do Jezusa, Marija. Kmalu si morala strmeti v križ, na katerem je umiral Odrešenik sveta in Božji Sin. Dejali so ti: »Žena, glej, Tvoj Sin.« (Jn 19:26) Pod križem pa si dobila novo nalogo: postala si Mati vseh verujočih v Tvojega Sina in vseh, ki so mu želeli slediti. Tedaj si se pod križem gotovo spomnila angelovih besed: »Ne boj se, Marija! Njegovemu kraljestvu ne bo konca.« (Lk 1:30-33) Bi se lahko končalo še preden se je pravzaprav začelo? Ne, pod križem si postala mati vernikov.
V tej veri, ki je tudi v temačnosti velike sobote nosila gotovost upanja, si se usmerila k velikonočnemu jutru. Veselje vstajenja se je dotaknilo tvojega srca in te na poseben način povezalo z Kristusovimi učenci, ki jim je bilo namenjeno postati Jezusova družina v veri. Na ta način si bila sredi skupnosti verujočih, ki so na dan vnebohoda z enim glasom molili za dar Svetega Duha in ga prejeli na binkošti. Jezusovo kraljestvo ni bilo takšno, kot je morda bilo zamišljeno. Začelo se je v tisti uri in ne bo mu konca. Zato v sredi Jezusovih učencev ostajaš njihova Mati kot Mati upanja. Sveta Marija, Mati Božja, naša Mati, nauči nas skupaj s tabo verovati, upati in ljubiti. Pokaži nam pot do Njegovega kraljestva. Morska zvezda, sij nad nami in nas vodi po tvoji poti.