APRIL (ponedeljek, 31. december 2007, RV) - Pregled dogajanja pri Svetem sedežu v
minulem letu nadaljujemo z mesecem aprilom. V predgovoru svoje knjige Jezus iz
Nazareta papež Benedikt XVI. bralke in bralce vabi k določeni meri vnaprejšnje
simpatije, kot predpogoju za razumevanje. Njegovo vabilo je bilo na široko sprejeto,
kakor kažejo povzetki iz italijanskega in nemškega tiska, potem ko je knjiga 16. aprila,
na papežev 80 rojstni dan, izšla hkrati v Nemčiji in Italiji. Seveda pa so se pojavile
tudi nekatere kritične recenzije, ki jih je Benedikt XVI. predvidel, zlasti ko je
v predgovoru izrecno zapisal, da je knjiga sad njegovih osebnih razmišljanj, nikakor
pa ni dejanje uradnega učiteljstva. Knjiga Jezus iz Nazareta, napisana med
letoma 2003 in 2006, ni bila zamišljena kot nasprotje moderne eksegeze, pa vendarle
temelji na prepričanju, da je slednja zameglila najbolj pristno oporno točko vere,
osebo Jezusa Kristusa. Zato knjiga predstavlja evangeljskega Jezusa kot pristnega
zgodovinskega Jezusa, ki je izraz Ratzingerjevega osebnega iskanja. Podatki o prodaji
knjige pričujejo o izjemnem zanimanju publike za njegovo teološko razmišljanje, saj
je italijanski založnik Rizzoli, ki mu je vatikanska založba prodala tržne pravice
za to knjigo, ob izidu francoskega prevoda 23. maja prodal že milijon in pol kopij.
Poleg omenjenih prevodov so medtem izšli tudi prevodi v grščini, poljščini, angleščini
in slovenščini. Teden dni po izidu njegove knjige, 24. aprila, se je papež vrnil
na površje verske kronike, in sicer tokrat v svoji institucionalni vlogi. Tiskovni
urad Svetega sedeža je namreč objavil zbirko pisem, ki sta si jih izmenjala Benedikt
XVI. in nemška kanclerka Angela Merkel, ki je takrat hkrati vodila predsedstvo Evropske
unije in skupine G8. Papež in Merklova sta si pisma izmenjala med decembrom 2006 in
februarjem 2007, njihova vsebina pa zadeva prizadevanje, da bi v središče mednarodne
pozornosti postavili nujne in pogosto tudi dramatične potrebe najbolj revnih držav,
zlasti v Afriki. Za te države papež prosi širok in neoviran dostop do svetovnih trgov,
ukrepe za čim prejšnji popolni in brezpogojni odpis zunanjega dolga, razvojno pomoč
s strani bogatejših držav ter več investicij na zdravstvenem in farmacevtskem področju.
Merklova s svoje strani papežu odgovarja, da jo veseli dejstvo, da razmišljanje vrha
Katoliške Cerkve v tem smislu pravzaprav sovpada s prioritetami nemškega predsedstva
Uniji in G8. V Rimu bo od 5. do 26. oktobra 2008 potekalo 12. redno zasedanje Sinode
škofov, in sicer na temo: »Božja beseda v življenju in poslanstvu Cerkve«. Že 27.
aprila, torej kar leto in pol pred sinodo, pa so izšle Smernice ali Lineamenta
za razmišljanje na ravni celotne Cerkve. Od leta 1965, odkar je bil na željo drugega
vatikanskega cerkvenega zbora ustanovljen organ z imenom Sinoda škofov, bo to že šestič,
da bodo škofje iz vsega sveta razpravljali o temi, ki sovpada z enim izmed koncilskih
dokumentov. Hkrati pa bo to prvič, da bo predmet razprave ena izmed štirih velikih
koncilskih dogmatičnih konstitucij, in sicer o božjem razodetju. S sinodalno razpravo
želi Cerkev spodbuditi pravilno hermenevtično razlago Svetega pisma, ekumenski dialog,
olajšati judovsko krščanski ter medverski in medkulturni dialog. Besedilo Smernic
je razdeljeno na tri poglavja, in sicer: Razodetje, Božja beseda, Cerkev – Božja beseda
v življenju Cerkve – ter Božja beseda v poslanstvu Cerkve. Na koncu vsakega poglavja
pa so navedena vprašanja, na katera so morale posamezne krajevne Cerkve odgovoriti
do konca novembra 2007.